Zahteva za oceno ustavnosti se nanaša na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019, rebalans proračuna za leto 2019 in odlok o javnofinančnem okviru za obdobje od 2018 do 2020 - vsi trije pravni akti namreč določajo proračun za 2019. "Predlagamo, da ustavno sodišče razveljavi rebalans za leto 2019 in odpravi odlok za pripravo proračuna, vladi in DZ pa naroči uskladitev teh dokumentov z ustavo in zakonom o fiskalnem pravilu v enem mesecu," je dejal Šircelj.
Kot je spomnil, 148. člen ustave določa usklajenost dohodkov in prihodkov. "Ni več možno, tudi z zadolževanjem ne, da so odhodki večji od prihodkov, razen v primerih izrednih dogodkov. Gre za to, da se uvede fiskalna disciplina, da se troši toliko, kot se ustvari," je pojasnil Šircelj, ki meni, da bo zahteva na ustavnem sodišču obravnavana prednostno.
Na ustavnem sodišču so za STA navedli, da zaenkrat še ne morejo povedati, ali bodo sodniki zadevo vzeli v prednostno obravnavo, saj so zadevo komaj dobili. Sicer pa v zakonu o ustavnem sodišču niti v primeru absolutno prednostne obravnave ni nobenega roka za odločanje ustavnih sodnikov.
Iz NSi so sporočili, da so si prizadevali pripraviti kakovostno in pravno dovršeno zahtevo za oceno ustavnosti. "K pripravi besedila smo povabili skupino uglednih pravnih in ekonomskih strokovnjakov iz civilne družbe, ki so pripravili besedilo zahteve, ki ga danes vlagamo," so sporočili. Šircelj je potrdil, da je pri pripravi med drugim sodeloval pravnik Matej Avbelj z Evropske pravne fakultete na Novi univerzi.
Ta je že marca tik pred prvo napovedjo SDS o vložitvi zahteve za ustavno presojo v oddaji Odmevi na TV Slovenija ocenil, da obstajajo trdni in prepričljivi argumenti, da rebalans proračuna za 2019 ni v skladu z ustavo. Presega namreč dopustno mejo izdatkov sektorja država po zakonu o fiskalnem pravilu, tako da gre v vsakem primeru za nezakonito stanje, ki pa je po njegovem prepričanju hkrati neustavno, saj gre za kršitev fiskalnega pravila.
Šircelj je spomnil na opozorila fiskalnega sveta, da v rebalansu proračuna za leto 2019 odhodki presegajo prihodke za 270 milijonov evrov. Fiskalni svet je samostojen in neodvisen organ, prav pa je tudi, da je to organ, katerega beseda nekaj velja. "Zaradi tega se na ekonomskem in finančnem področju ne bo kaj veliko zgodilo; gre za vprašanje higiene in discipline, pa tudi za vprašanje vladavine prava. Vlada namreč ni upoštevala fiskalnega sveta," je ocenil Šircelj.
Z rebalansom, ki so ga poslanci sprejeli v začetku marca, so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo dosegel 193,6 milijona evrov.
Šircelj je prepričan, da bi lahko vlada v mesecu dni odpravila neustavnosti v proračunu in popravila obstoječe dokumente. "S tem javne finance ne bodo ogrožene in nihče ne bo prizadet," je dodal. Na ta način se dolgoročno in srednjeročno zagotavljajo stabilne javne finance, ki zagotavljajo večje zaposlovanje, blagostanje in dohodke. Ob tem je dodal, da pričakuje, da vlada deluje v skladu z ustavo. Če temu ni tako, pa naj vlada nosi posledice, med katerimi je tudi takojšen odstop.
Kot so pojasnili v NSi, zahteva za oceno ustavnosti izhaja iz ustavne določbe, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi. "Vsebino tega pravila podrobneje določa zakon o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje matematično formulo za izračun najvišje dopustne višine izdatkov. Zakon poleg tega opredeljuje fiskalni svet kot zakonit, samostojen in neodvisen organ, ki po zakonski formuli ugotavlja upoštevanje fiskalnega pravila," so dodali.
Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je sicer marca ob prvi napovedi SDS glede vložitve zahteve za presojo ustavnosti na Odmevih dejal, da rebalans ni v skladu s 3. členom zakona o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje omenjeno formulo, ni pa mogoče na podlagi enega leta sklepati, ali bo res kršena tudi ustava. Se pa tveganje, da ustavno določilo ne bo izpolnjeno, po Kračunovih besedah povečuje.
Ustavni pravnik Lojze Ude medtem marca za STA ni videl veliko možnosti, da bi ustavno sodišče ugotovilo neskladnost rebalansa z ustavo, saj po njegovem mnenju ni v nasprotju s fiskalnim pravilom, katerega bistvo je, da morajo biti prihodki in izdatki države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Lahko pa se mu očita, da v časih ugodnih gospodarskih razmer država ustvarja manj javnofinančnih rezerv, kot bi lahko, je dejal.
Postopek za oceno ustavnosti lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo med drugim začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada, v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem dela pa tudi nekateri drugi organi. SDS in NSI imata skupaj 32 sedežev v DZ, s čimer je tako izpolnjen pogoj, da zahtevo vloži vsaj tretjina poslancev.