Poglejte, kako se je Klakočar Zupančičeva razveselila Milana Kučana (FOTO)
Ustavno sodišče je s slavnostno sejo zaznamovalo dan ustavnosti, pri čemer je bilo slišati več opozoril o pomenu neodvisnosti sodstva.
Ustavno sodišče je s slavnostno sejo zaznamovalo dan ustavnosti, pri čemer je bilo slišati več opozoril o pomenu neodvisnosti sodstva.
Skupina podjetij, skupaj naj bi jih bilo okoli deset, je v ponedeljek prek ene od odvetniških pisarn na ustavno sodišče vložila pobudo za presojo ustavnosti zakona o zimskem regresu. V podjetjih ob tem sodišču predlagajo začasno zadržanje izvajanja zakona, ali v celoti ali le v delu, ki prinaša obvezno božičnico, sicer ni jasno.
DZ je danes z 61 glasovi za in brez glasu proti potrdil odlok o razglasitvi ustavnega zakona o dopolnitvi tretjega poglavja ustave, s čimer se vanjo dodaja pravica do plačevanja z gotovino. V ustavi bo tako po novem navedeno, da ima vsakdo v skladu z zakonom pravico do uporabe gotovine pri bančnem poslovanju in drugih oblikah pravnega prometa.
Predlogu ustavnega zakona, na podlagi katerega se bo pravica do plačevanja z gotovino zapisala v ustavo, se sodeč po današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin na seji DZ obeta zadostna podpora. Poslanci so med drugim izpostavili pomen gotovine v kriznih razmerah in z vidika varovanja zasebnosti.
Ustavna komisija DZ je na današnji seji soglasno potrdila delovno besedilo predloga ustavnega zakona, na podlagi katerega se bo pravica do plačevanja z gotovino zapisala v ustavo. Pobudo za dopolnitve ustave je novembra 2023 v DZ vložila skupina volivcev v okviru združenja Povezani smo, ustavni zakon pa mora zdaj potrditi še DZ.
Srbska članica predsedstva BiH Željka Cvijanović je v današnjem odzivu na nalog tožilstva BiH za privedbo predsednika entitete BiH Republike Srbske Milorada Dodika pozvala k novim pogovorom o daytonskem mirovnem sporazumu. V Banjaluki medtem nadaljujejo provokativna dejanja, na kar so opozorili tudi v uradu visokega predstavnika v BiH.
Predlogu za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade se na današnji seji DZ ne obeta zadostna podpora. Napovedali so mu jo v strankah koalicije in poslanski skupini nepovezanih poslancev, čeprav imajo tudi sami nekatere pomisleke o predlaganih rešitvah. Predloga pa ne bodo podprli v NSi, ki so ga sicer vložili, in v SDS.
V Avstraliji danes volivci na zgodovinskem referendumu odločajo o pravicah aboriginov oziroma o tem, ali jih bodo po 122 letih od ustanovitve države kot avtohtone prebivalce vključili v ustavo in jim omogočili neposreden vpliv na odločitve vlade. Ankete napovedujejo prepričljivo podporo zavrnitvi ustavnega dopolnila.
Na ministrstvu za kulturo in v vladi so prepričani, da je od včeraj veljaven zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) dober in da bo prestal očitke pobudnikov ustavne presoje, je v izjavi za medije poudarila ministrica Asta Vrečko. Vložitev pobude na ministrstvu sicer razumejo kot še en zavlačevalni manever predlagateljev, je dejala.
Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki še vedno vztraja pri trditvah, da so bile predsedniške volitve leta 2020 ukradene, je ponovno izpostavljen kritikam s strani predstavnikov demokratske in republikanske stranke, ker je pozval k ukinitvi nekaterih delov ameriške ustave.
DZ je po odložilnem vetu DS včeraj tudi v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika. Za je glasovalo 51 poslancev, proti pa 24. Po spremembah je zakonska zveza skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa omogočajo posvojitev otroka. Za vnovično potrditev sprememb je bila potrebna večina glasov vseh poslancev.
Spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa omogočajo posvojitev otrok, je na današnjem glasovanju v DZ podprlo 48 poslancev koalicije in poslanec italijanske narodne skupnosti, proti pa je bilo 29 poslancev SDS in NSi. Poslanec SDS Anže Logar se je glasovanja vzdržal.
Dosežena ustavna večina (60 poslancev, koalicija jih ima 52) za ustavne spremembe bi bil velik met premierja in predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba.
Predsednik republike Borut Pahor je z današnjo slovesnostjo v predsedniški palači obeležil 30. obletnico sprejetja ustave. Slavnostna govornika sta bila sekretar nekdanje komisije skupščine za ustavna vprašanja Miro Cerar in Pahor, ki je ob tem poudaril, da je bila ustava plod poglobljenega dialoga in sodelovanja političnih sil.
V letu, ko smo med drugim obeležili 30. rojstni dan naše države (25. junija 1991 je skupščina sprejela Deklaracijo ob neodvisnosti Republike Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije) in odhod zadnjega vojaka JLA z našega ozemlja (25. oktober 1991), nas čaka še ena pomembna 30. obletnica. 23. decembra 1991 je namreč slovenska skupščina sprejela in razglasila našo ustavo.
Slovenski premier Janez Janša se je pred dnevi sestal z razvpito francosko političarko Marine Le Pen, predsednico stranke Nacionalni zbor. Ta pravi, da se Janša strinja z njenim stališčem, da nacionalne ustave članic Evropske unije niso podrejene pravnemu redu EU.
Dr. Rajko Pirnat, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, nekdanji pravosodni minister v Demosovi vladi, je analiziral za nekatere sporni program Levice.
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti in tako potrdilo sodbo za vodjo Gibanja Zedinjena Slovenija in Štajerske varde Andreja Šiška zaradi kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Med drugim je ocenilo, da je obsojenec nedvomno zapustil polje legitimnega in ustavno varovanega političnega govora.
Predsednik vlade Janez Janša se je na ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih in s tem povezanih vladnih odlokov o omejitvah zbiranja in gibanja odzval na Twitterju. "Očitno sta neustavni zakon sprejeli rajnka LDS in stranka SD leta 1995?," je vprašal in dodal, da je ustavno sodišče to ugotovilo komaj zdaj.
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je na ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih in s tem povezanih vladnih odlokov o omejitvah zbiranja in gibanja odzval na Twitterju. Ugotavljal je, da odloki še veljajo. "Pravno smo torej legalno in legitimno ščitili zdravje državljanov," je zapisal.