Predlogu za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade se na današnji seji DZ ne obeta zadostna podpora. Napovedali so mu jo v strankah koalicije in poslanski skupini nepovezanih poslancev, čeprav imajo tudi sami nekatere pomisleke o predlaganih rešitvah. Predloga pa ne bodo podprli v NSi, ki so ga sicer vložili, in v SDS.

V Avstraliji danes volivci na zgodovinskem referendumu odločajo o pravicah aboriginov oziroma o tem, ali jih bodo po 122 letih od ustanovitve države kot avtohtone prebivalce vključili v ustavo in jim omogočili neposreden vpliv na odločitve vlade. Ankete napovedujejo prepričljivo podporo zavrnitvi ustavnega dopolnila.

Na ministrstvu za kulturo in v vladi so prepričani, da je od včeraj veljaven zakon o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) dober in da bo prestal očitke pobudnikov ustavne presoje, je v izjavi za medije poudarila ministrica Asta Vrečko. Vložitev pobude na ministrstvu sicer razumejo kot še en zavlačevalni manever predlagateljev, je dejala.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump, ki še vedno vztraja pri trditvah, da so bile predsedniške volitve leta 2020 ukradene, je ponovno izpostavljen kritikam s strani predstavnikov demokratske in republikanske stranke, ker je pozval k ukinitvi nekaterih delov ameriške ustave.

DZ je po odložilnem vetu DS včeraj tudi v drugo potrdil spremembe družinskega zakonika. Za je glasovalo 51 poslancev, proti pa 24. Po spremembah je zakonska zveza skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa omogočajo posvojitev otroka. Za vnovično potrditev sprememb je bila potrebna večina glasov vseh poslancev.

Spremembe družinskega zakonika, ki določajo, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb, istospolnim partnerjem pa omogočajo posvojitev otrok, je na današnjem glasovanju v DZ podprlo 48 poslancev koalicije in poslanec italijanske narodne skupnosti, proti pa je bilo 29 poslancev SDS in NSi. Poslanec SDS Anže Logar se je glasovanja vzdržal.

Dosežena ustavna večina (60 poslancev, koalicija jih ima 52) za ustavne spremembe bi bil velik met premierja in predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba.

Predsednik republike Borut Pahor je z današnjo slovesnostjo v predsedniški palači obeležil 30. obletnico sprejetja ustave. Slavnostna govornika sta bila sekretar nekdanje komisije skupščine za ustavna vprašanja Miro Cerar in Pahor, ki je ob tem poudaril, da je bila ustava plod poglobljenega dialoga in sodelovanja političnih sil.

V letu, ko smo med drugim obeležili 30. rojstni dan naše države (25. junija 1991 je skupščina sprejela Deklaracijo ob neodvisnosti Republike Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije) in odhod zadnjega vojaka JLA z našega ozemlja (25. oktober 1991), nas čaka še ena pomembna 30. obletnica. 23. decembra 1991 je namreč slovenska skupščina sprejela in razglasila našo ustavo.

Slovenski premier Janez Janša se je pred dnevi sestal z razvpito francosko političarko Marine Le Pen, predsednico stranke Nacionalni zbor. Ta pravi, da se Janša strinja z njenim stališčem, da nacionalne ustave članic Evropske unije niso podrejene pravnemu redu EU.

Dr. Rajko Pirnat, profesor na ljubljanski pravni fakulteti, nekdanji pravosodni minister v Demosovi vladi, je analiziral za nekatere sporni program Levice.

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti in tako potrdilo sodbo za vodjo Gibanja Zedinjena Slovenija in Štajerske varde Andreja Šiška zaradi kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Med drugim je ocenilo, da je obsojenec nedvomno zapustil polje legitimnega in ustavno varovanega političnega govora.

Predsednik vlade Janez Janša se je na ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih in s tem povezanih vladnih odlokov o omejitvah zbiranja in gibanja odzval na Twitterju. "Očitno sta neustavni zakon sprejeli rajnka LDS in stranka SD leta 1995?," je vprašal in dodal, da je ustavno sodišče to ugotovilo komaj zdaj.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs se je na ugotovitev ustavnega sodišča o neustavnosti dela zakona o nalezljivih boleznih in s tem povezanih vladnih odlokov o omejitvah zbiranja in gibanja odzval na Twitterju. Ugotavljal je, da odloki še veljajo. "Pravno smo torej legalno in legitimno ščitili zdravje državljanov," je zapisal.

Premier Janez Janša je v DZ dejal, da glede na število precepljenih, prebolevnikov in trenutno epidemiološko stanje v državi možno pričakovati, da je razglasitev epidemije do sredine junija zadnja in bo lahko država prešla v prehodno obdobje, ko bo večina ukrepov odpravljena. Pred sabo vidi leto okrevanja, ki bo hitrejše od povprečja članic EU.

V koalicijskih strankah menijo, da očitki v predlogu ustavne obtožbe premierju Janezu Janši ne vzdržijo in da je namen predlagateljev obtožbe politično obračunavanje. Zato predloga ustavne obtožbe ne bodo podprli, prav tako ne v poslanski skupini SNS. Tudi v DeSUS menijo, da gre pri predlogu za populistične poteze, glasovali bodo po svoji vesti.