Slovenska sodnica na ICC Beti Hohler je ob mednarodnih izzivih poudarila, da je to merilo civilizacijske zrelosti. Predsednik ustavnega sodišča Rok Čeferin pa v tem vidi branik pred demokratičnim nazadovanjem.

Dan ustavnosti, ko se Slovenija spominja sprejetja temeljnega in najvišjega splošnega pravnega akta - slovenske ustave, zaznamujemo 23. decembra, na ustavnem sodišču pa ga tradicionalno zaznamujejo s slavnostno sejo. Ta je potekala danes, slavnostna govorka je bila tokrat slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) Beti Hohler, ki se je dotaknila zlasti razmer, v katerih deluje mednarodno pravo.

Robert Balen

Pri tem se po njenih besedah vse pogosteje pojavlja vprašanje, ali je to zmožno odgovoriti na izzive sodobnega sveta. Sama je prepričana, da mora biti odgovor pritrdilen. Hkrati je poudarila, da zmožnost odgovarjati na izzive ni odvisna le od mednarodnih pogodb in odločitev mednarodnih sodišč, pač pa tudi od tega, ali so države pripravljene dosledno izpolnjevati svoje mednarodnopravne obveznosti. To je po oceni Hohler še posebej pomembno na področju mednarodnega kazenskega prava, kjer deluje tudi sama.

Opozorila je, da so najbolj zaskrbljujoči politični pritiski na mednarodna sodišča in selektivno izpolnjevanje obveznosti iz mednarodnih pogodb. Pri tem je še posebej na udaru mednarodno kazensko sodišče, njegovi sodniki pa tarče sankcij in kazenskih postopkov. "Napadi na mednarodna sodišča imajo še dodatno dimenzijo, saj so usmerjeni v to, da se sodišča predstavi kot nelegitimna, politično motivirana ali celo nevarna. Njihov cilj je spodkopati zaupanje v samo idejo neodvisnega mednarodnega sodstva. Neodvisnost sodstva je več kot le formalno načelo - je merilo civilizacijske zrelosti," je poudarila Hohler.

Robert Balen

Zavzemanje za vladavino prava je zato po njenem mnenju odgovornost vseh. Sodniki pa imajo pri tem kot varuhi ključnih družbenih dogovorov še posebej pomembno vlogo, da s svojo neodvisnostjo, nepristranskostjo, strokovnostjo in integriteto zagotavljajo kontinuiteto, stabilnost in zaupanje v pravni sistem, je pozvala Hohler, proti kateri so sicer ZDA letos uvedle sankcije zaradi preiskav proti ameriškim in izraelskim uradnikom.

Tudi predsednik ustavnega sodišča Čeferin je v nagovoru zbranim na slavnostni seji izpostavil pomen neodvisnih sodišč kot varuha demokratične ureditve.

Po njegovih besedah pa je zaskrbljujoče, da je v zadnjem času v mnogih državah z ustavami, zasnovanimi na demokratični družbeni ureditvi opaziti, kako imunski sistem demokracije ni tako trden, kot je bilo doslej verjeti. "V vse večjem številu držav, tudi v nekaterih evropskih, smo priče procesu tako imenovanega demokratičnega nazadovanja," je opozoril Čeferin.

Robert Balen

Med zaskrbljujočimi ravnanji izvršilne oblasti je ob tem naštel omejevanje svobode medijev, politične konkurence in neodvisnosti sodstva ter spreminjanje zakonodaje z namenom utrditve oblasti. Demokratične države pa se po njegovih besedah korak za korakom, pogosto nepravočasno opaženo, spreminjajo v avtokratske.

Predsednik ustavnega sodišča tako meni, da lahko le neodvisna sodišča ustavijo proces demokratičnega nazadovanja, preden ta doseže točko, od katere ni več povratka. Tudi zato so po njegovem mnenju pod močnimi pritiski. Ob tem je spomnil na tovrstne primere po Evropi in svetu ter kot nezaslišane označil pritiske nekaterih velikih in vplivnih držav na delo sodnikov Mednarodnega kazenskega sodišča.

Robert Balen

Zagotovil pa je, da se slovensko ustavno sodišče v takšnih razmerah zaveda svoje vloge. "Zavedamo se, da ni nič, kar je bilo v preteklosti pridobljeno na področju demokratičnih standardov, zagotovljeno in da je treba načela pravne države, človekove pravice in temeljne svoboščine ter demokratično družbeno ureditev ves čas varovati," je dejal. Ocenil pa je tudi, da so v iztekajočem se letu uspešno izpolnili svoje dolžnosti najvišjega varuha ustavnosti, zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Slovesnosti so se poleg ustavnih sodnikov udeležili predsednica države Nataša Pirc Musar, predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, predsednik DS Marko Lotrič, generalna državna tožilka Katarina Bergant, predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in nekdanji predsednik republike Milan Kučan.