Kot je v slavnostnem nagovoru zbranim poudaril Pahor, sta bila samostojna država in demokratična ustava "otroka visoke politične kulture in visoke konsenzualne politike tistega časa". "Visoke politične kulture, v katerem sta prevladala dialog in sodelovanje, ne navkljub, ampak prav zaradi številnih, velikih, tudi globokih razlik, ki so takrat ob koncu slovenske politične pomladi prevevale slovenski politični prostor," je dejal.
Ob tem je še izpostavil, da so institucije pomembne za demokratični pravni red, a če želimo, da bo ustava, ki je bila kot temeljna družbena pogodba plod poglobljenega dialoga in sodelovanja takratnih političnih sil, živela svoj duh, potrebujemo tudi razvito politično in pravno kulturo. Le tako bomo po Pahorjevem prepričanju lahko uživali sadove demokratičnega procesa, za katerega je trdno prepričan, da je ne samo bolj transparenten in pravičen, ampak tudi vzdržen v primerjavi z avtokratskimi ali antidemokratskimi političnimi strukturami.
Kot je še ocenil, smo trenutno priča zatonu konsenzualne politike, ki skozi dialog in sodelovanje privede do smiselnih kompromisov, ki jim ljudje verjamejo. A ta zaton po Pahorjevem prepričanju ni trajne narave, ampak je cikličen. Zato je potrebna renesansa konsenzualne politike, ki stremi k dialogu, sodelovanju in smiselnim kompromisom. "Dialog, sodelovanje nista odraz šibkosti udeležencev, ampak njihove moči. Odraz njihove nemoči je, da tak dialog in iskanje kompromisov odklanjajo," je še poudaril Pahor.
Zbrane na slovesnosti je nagovoril tudi sekretar tedanje komisije skupščine za ustavna vprašanja Miro Cerar, ki je uvodoma poudaril, da je Slovenija danes članica številnih pomembnih mednarodnih organizacij, predstavniki naše države pa so enakopravni sogovorniki voditeljem in drugim predstavnikom vseh svetovnih držav. To je po njegovih besedah za dvomilijonski narod z lastno državo in enakopravnim nastopom na evropskem in svetovnem odru izjemen dosežek.
Ta je po prepričanju Cerarja še toliko večji, saj se je Slovenija "osamosvojila skoraj celemu svetu navkljub". "Na začetku nas je podpirala le peščica držav in njihovih predstavnikov, ko pa smo pokazali, da od odločitve ne odstopamo in smo se zanjo borili z vsemi sredstvi, sta odločnost in visoka stopnja narodne enotnosti prevesila tehtnico v našo korist," je spomnil Cerar. Vse to pa ne bi bilo mogoče, če ne bi imeli lastne ustave, ki se je po njegovih besedah najprej porodila kot upanje in ideja, nato pa je postala cilj in končno tudi realnost.
Zasnova ustave je bila tako po Cerarjevih besedah "predvsem upanje v neko drugačno, svobodnejšo in znosnejšo politično prihodnost Slovenije". "Hkrati pa je bila to že normativno izdelana ideja o oblikovanju suverene države Slovenije, ki naj bi zagotavljala demokratičen politični sistem in resnično spoštovala in varovala človekove pravice in svoboščine," je dejal.
Kot je poudaril Cerar, je slovenska ustava moderna ustava, ki je po svoji vsebini in obsegu primerljiva z drugimi ustavami demokratičnih držav. Ocenjuje, da je bila izbira slovenske ustavne poti pred tremi desetletji prav in smiselna. "Kljub dejstvu, da ustava v nekaterih pogledih potrebuje spremembe, lahko ugotovimo, da je bila ob vseh družbenih vzponih in padcih v zadnjih letih v Sloveniji prav ustava edino resnično stabilen pravno-politični dejavnik družbene kohezivnosti in kontinuitete," je prepričan Cerar.
Po njegovem mnenju je čas, v katerem praznujemo 30. obletnico ustave "nemiren in v marsičem težaven". Po njegovih besedah preseneča predvsem dejstvo, da je po treh desetletjih življenja v demokraciji politična kultura skorajda na nižji ravni kot je bila na začetku poti samostojne države. "Prav tako je v upadanju pravna kultura, slovenska družba pa se je v zadnjem obdobju še posebej močno razdvojila. Vse to je zaskrbljujoče in nas opozarja, da nič na tem svetu ni samoumevno in samo po sebi dano," je prepričan Cerar.
Ob tem je še poudaril, da je slovenska družba v zadnjih 30 letih ponotranjila temeljne ustavne vrednote, a je za varstvo teh še naprej potreben državljanski pogum, da se navadnim družbenim tokovom upamo zoperstaviti z javno besedo in demokratičnimi dejanji, ter aktivno državljanstvo, ki postavlja zgled tistim, ki demokratičnih vrednot ne upoštevajo.
