Lani je Slovenija s trošarinami na tobak in tobačne izdelke pobrala 471,8 milijona evrov. Leto pred tem so te trošarine v državno blagajno prinesle 470,9 milijona evrov, leta 2021 pa 422,2 milijona evrov.
Skoraj pol milijarde evrov letno prinesejo državi trošarine od prodaje tobaka in tobačnih izdelkov. Ti se potrošnikom zdijo dragi, a le redki so se jim pripravljeni (in zmožni) odpovedati, da se jih bo država usmilila pa ne morejo računati. Še enkrat, pol milijarde od trošarin. Nič čudnega, da nekateri rešitev iščejo na črnem trgu, kjer kupujejo pretihotapljene ali celo ponarejene tobačne izdelke.
Evropska unija je junija lani sprejela direktivo, s katero je prepovedala aromo za okuse pri tobaku za segrevanje in državam članicam dala rok do 23. julija 2023, da z direktivo uskladijo nacionalno zakonodajo, ki bi morala začeti veljati 23. oktobra letos.
Ukrepi v predlogu novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (ZOUTPI) ne bi zmanjšali števila bolezni in prezgodnjih smrti zaradi kajenja, v pismu trdi biokemičarka prof. dr. Tamara Lah Turnšek – ukrepi bi namesto tega zgolj pospeševali črni trg in korupcijo, trdi Lahova.
Slovenija se je na letošnjem indeksu paternalizma držav EU uvrstila na 11. mesto in je med državami, ki so okrepile reguliranje življenskega stila državljanov na področju pijače, prehrane, alkohola in cigaret.
V zadnjih desetih letih, odkar je Slovenija uvedla evro, so se nekatere cene precej zvišale, gostinske storitve denimo v povprečju za skoraj 29 odstotkov.
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.