Dansko predsedovanje EU (izteče se 31. decembra) je tik pred koncem mandata na mizo položilo predlog sprememb Direktive o trošarinah na tobačne izdelke (TED), ki bi – če bo sprejet v sedanji obliki – pomenil velik davčni pretres tudi za slovenske potrošnike.

Osnutek, ki od konca novembra kroži po Bruslju in delovnih telesih EU, uvaja t. i. “super davek” na ogrevane tobačne izdelke: minimalna trošarina bi se dvignila iz 155 evrov na kilogram (izhodišče Evropske komisije) na 360 evrov na kilogram, hkrati pa bi bil uveden še obvezni minimum 55 odstotkov maloprodajne cene.

Za Slovenijo bi takšna sprememba po ocenah pomenila, da bi se škatlica ogrevanih tobačnih izdelkov praktično čez noč podražila za okvirno med 1,5 do 2,5 evra. To ne bi bil linearen ali predvidljiv (postopen) dvig, temveč cenovni šok z neposrednim prispevkom k rasti cen v svojem segmentu – in s tem tudi z inflacijskim pritiskom pri izdelku, ki ga kljub tveganjem za zdravje uporablja nezanemarljiv delež prebivalstva.

Da bo učinek v Sloveniji izrazit, ni presenečenje. Vsak večji dvig trošarin se v praksi prelije v maloprodajne cene. Ker pri predlaganih številkah ni govora o linearnem dvigu in neki predvidljivi davčni politiki, ampak o skoku, ki ga bodo kupci opazili in občutili - takoj.

Tobačno podzemlje: nemško-hrvaška mafija na Dolenjskem ponarejala na milijone cigaret

Vpliv na cene pa je samo del zgodbe. V zadnjih letih se na ravni EU (in tudi v naši neposredni bližini) vidi trend, ki kaže na povezavo med velikimi skoki cen tobačnih izdelkov in porastom sivega oziroma črnega trga. Mehanizem je preprost: ko razlika med legalno in ilegalno ceno dovolj naraste, se poslovni model tihotapcev in preprodajalcev bistveno izboljša.

Posebej problematični so nenadni skoki, ker potrošniki “preklopijo” hitreje, kot se lahko odzovejo nadzorni organi. Potrošniki postanejo dovzetnejši za “ugodnejše” izdelke izven uradnih prodajnih kanalov – in s tem sprejmejo tudi večje tveganje glede kakovosti, sledljivosti in varnosti izdelkov. Država pri tem izgublja dvakrat: javnozdravstveni cilj se lahko izjalovi (poraba se ne zmanjša sorazmerno), obenem pa se del pobranih trošarin in DDV prelije v sivo območje.

O razvoju sivega trga tobačnih izdelkov smo v Reporterju že pisali – in prav zato bi moral biti vsak evropski predlog, ki predvideva velike podražitve, pospremljen z resnim načrtom, kako preprečiti selitev prodaje iz legalnih kanalov.

Prihaja dan, ko bo tudi v Sloveniji škatlica cigaret stala 13 evrov? To je razlog, da cene še kar naraščajo

Dodatne kritike, ki po poročanju portala EU Reporter prihajajo iz več evropskih prestolnic, se ne nanašajo le na višino davkov, temveč tudi na način priprave in potiskanja predloga. V diplomatskih krogih se pojavljajo očitki, da številke in logika predloga bolj kot rezultat usklajevanja držav članic odražajo pritiske protitobačnih nevladnih organizacij, medtem ko so pomisleki držav članic – o nujnosti jasnih analiz učinkov, o postopnosti in sorazmernosti, o tveganjih nezakonite trgovine in o ohranjanju cenovnih razlik med izdelki ob upoštevanju načela zmanjševanja škode (harm reduction) – potisnjeni na rob.

Tu ne gre za akademsko razpravo, ampak za politično jedro evropskega odločanja: če se trošarinske številke, ki imajo neposredne posledice za proračune in na varnost trga, sprejemajo po načelu 'najvišje številke zmagajo', se odpira vprašanje legitimnosti in odgovornosti. Davčna politika ni slogan – je orodje, ki mora temeljiti na resnih izračunih in pretehtanih posledicah.