Zaupala je tudi, zakaj se je razšla s prvakom SDS Janezom Janšo. Želi si oblikovanje razvojne koalicije, ki bo usmerjena v prihodnost Slovenije, prav tako si želi obnovo dialoga z zdravniki.

Vladi Roberta Goloba očita, da zakone sprejema samovoljno in brez posvetovanja s stroko. Zato opozarja na »atomsko bombo«, ki se bo aktivirala dva meseca po volitvah. Spregovorila je tudi o tem, zakaj se je odločila za vstop v politiko, kdo so njeni strici iz ozadja in kako deluje v mestnem svetu v Ljubljani, kjer jo ignorira glasovalni stroj župana Zorana Jankovića in Svobode.

Zadnja anketa je SLS namerila manj kot odstotek glasov. Ste zaradi tega v skrbeh?

Zadnja anketa, gledala sem evropsko (objavil jo je bruseljski portal Politico, op. p.), nam je namerila tri odstotke.

Govorim o anketi, ki jo je naredila Mediana za Delo. Tam vas ni med strankami, ki so prejele več kot odstotek glasov.

Kaj te ankete povedo, najbolj vedo tisti, ki jih delajo. Sama veliko hodim po terenu, včeraj sem bila v Halozah, v Majšperku, tako da lahko povem, da je na terenu naša mreža še kako živa.

Če pridejo npr. v ponedeljek zvečer na srečanje in smo skupaj do poznih ur, naših podpornikov očitno ni malo – ne glede na to, kaj merijo ankete. Kako se lahko na ankete zanesemo, pa naj presodijo bralci, tudi glede na zadnje rezultate anket tako glede referenduma kot volitev.

Zdi se, da je usoda SLS odvisna od uspeha pogovorov o skupni listi z NSI, ki je podpisala ločeni sporazum tudi s stranko Fokus. Ali ste se že dogovorili o tem, v koliko okrajih bodo nastopili vaši kandidati?

Usoda SLS je predvsem v rokah volivcev in članov stranke. Zelo intenzivno delamo, da se stranka vrne v parlament. Ker SLS ni v parlamentu, gre politika glede samooskrbe s prehrano in kmetijske politike v povsem napačno smer.

Kmetje nimajo sogovornika, zato je vrnitev SLS v interesu ne le kmetov, ampak vseh nas, ki želimo jesti kakovostno slovensko hrano, ki ni pripotovala nekaj deset tisoč kilometrov daleč. Tako da okraji, kjer so doma naši kmetje – to so naši okraji. Sama prinašam še zdravstveno politiko, ki je v interesu vseh Slovenk in Slovencev.

Ohraniti moramo javno zdravstvo. Kar se zdaj dogaja z zakonodajo in da smo pravzaprav dobili v univerzitetnem kliničnem centru samoplačniško kardiološko ambulanto v terciarnem centru, je nekaj, česar si ni nihče predstavljal – to je milo rečeno slabše kot v Ameriki.

Primož Lavre

Iz svoje plače plačujemo okoli 13,5 odstotka za zdravstveno zavarovanje, po drugi strani pa 130 tisoč ljudi nima osebnega zdravnika, čakalne dobe so dolge – tudi 700 dni. Če plačujemo za zdravstveno zavarovanje, potem moramo za to dobiti ustrezne storitve.

Program boste najbrž uskladili z NSI.

Drži, z NSI smo v pogovorih oziroma pogajanjih. Dokler niso končana, ne moremo govoriti o rezultatih. Za SLS in za naše volivce je absolutno pomembno, da glasovi ne bodo vrženi stran, in s skupno listo zagotovo ne bodo.

Prvi korak je bil torej narejen. Da bomo tudi dobili svoje poslance, pa bomo morali delati na terenu, in to tudi počnemo. S svojimi ljudmi in programom ponujamo rešitve na področju zdravstva, kmetijstva, regionalizacije in gospodarstva; skupaj z NSi.

Na zadnjih volitvah ste v okviru liste Povežimo Slovenije nastopili v Šentjurju. Kje boste na volitvah prihodnje leto? Vam je prvak NSI Jernej Vrtovec že ponudil okraj, kjer bi bili lahko izvoljeni?

Volilni sistem je precej zapleten in ni odvisen zgolj od števila glasov. Za stranko je pomembno, da je izvoljen njen predsednik oziroma predsednica. Kje natančno bom kandidirala, pa ne morem še povedati.

Zagotovo so volilne enote, ki so za SLS bolj ugodne, v kombinaciji z NSI pa je toliko večja verjetnost, da prestopimo parlamentarni prag tudi v kakšni drugi volilni enoti, ki morda do sedaj za nas ni bila tako močna.

Ste se z NSI pogovarjali, kako bodo delovali poslanci, ki bodo izvoljeni na skupni listi? V enem od pogovorov ste mi dejali, da želite imeti svojo poslansko skupino. Ali s tem soglašajo v NSI?

Ne, mislim, da je to še prezgodaj. Najprej se moramo dogovoriti glede volilnih enot, volilnih okrajev, kandidatov, financ. Pogajanja potekajo na različnih ravneh, ne nazadnje gre za neke vrste »politično poroko« in tukaj so predporočni sporazumi pomembni.

Imate kakšen rezerven scenarij, če se vam pogovori z NSI izjalovijo? Del vaših članov se zavzema za nastop pod okriljem SDS. Še obstaja takšna možnost?

SLS je velika stranka, v glavnem odboru je vedno navzočih od 50 do 100 ljudi. To pomeni, da imamo neke vrste ultimativno demokracijo, kjer poslušamo eden drugega in imamo tudi različne ideje, ki pa jih poskušamo skozi pogovor spraviti na skupni imenovalec – vrednostni in vsebinski.

SLS je najbolj sredinska stranka: imamo ljudi, ki so nagnjeni bolj desno, v smeri SDS, nekaterim so bližje konservativne ideje in NSI; imamo pa tudi takšne, ki so nagnjeni k poseganju preko sredine na levi pol. Zato so bili pogovori in tudi konsolidacija stranke po kongresu zelo intenzivni.

Verjamem, da se nam je v teh mesecih uspelo toliko poenotiti, da vemo, kaj so naše skupne vrednote in kaj so naši skupni cilji ter kako bomo do njih prišli. Najbolj kompatibilni smo z NSI, o tem ni nobenega dvoma. Zasidrani smo v enake konservativne, krščanske vrednote.

Tudi programsko, ko mi prinesemo kmetijstvo, regionalizacijo, zdravstvo, oni pa denimo gospodarstvo, delno tudi zdravstvo, dosegamo sinergije. Prav tako se lepo dopolnjujemo v volilnih okrajih. Tam, kjer smo mi močnejši, so morda oni šibkejši, in obratno, kjer smo mi šibkejši, so oni močnejši.

Primož Lavre

Na ta način dosegamo sinergije, ki so v korist tudi našim volivcem. Mislim, da se tega zavedamo oboji – tako v SLS kot v NSI. Oba predsednika, tako Jernej Vrtovec kot jaz sama, pripadava mlajši generaciji, kjer nam je jasno, da je treba presegati razlike in da edino s sodelovanjem lahko dosežemo skupne cilje.

Želim si, da bi kot država in politika začeli delovati bolj državotvorno, ker določene teme in izzivi niso levi ali desni, temveč morajo biti usmerjeni v rešitve, ki bodo dobre za nas in naše otroke ter bodo usidrane v slovenske vrednote in tradicijo. Za našo prihodnost je potrebno sodelovanje.

Ste se po izvolitvi za predsednico stranke že srečali ali kako drugače kontaktirali s prvakom SDS Janezom Janšo?

Nekaj smo se pogovarjali, moram reči, da sem tudi dobila določene odgovore. Sama sem naklonjena sodelovanju z NSI. Menim, da je zelo pomembno, da državljani ne razmišljamo zgolj o dveh največjih strankah, saj nismo ZDA, ki se delijo na republikance in demokrate. Mi smo Slovenci, zasidrani v neko evropsko tradicijo.

Meni osebno je zelo všeč raznolikost in barvitost različnih strank; nisem privrženka totalitarističnega, monopolističnega sistema ali pa zgolj dveh polov. Menim, da je za državljane boljša pestrost, ki jo zagovarjam tudi v življenju, seveda zasidrana znotraj nekih tradicionalnih vrednot in demokratičnega delovanja.

Poleg SDS in Svobode se trenutno izrisuje veliko manjših strank z mlajšimi voditelji, kot sta Anže Logar in Vladimir Prebilič in morda še kdo, ki prostor na sredini odpirajo in ponujajo možnost tretjega bloka.

Ali bodo volivci to prepoznali kot priložnost ali pa se vnovič obrnili polarizacijsko na samo dva bloka, je odvisno tudi od nas, kako bomo znali predstaviti naše delovanje. Menim, da svet ni črno-bel, vmes je polno raznih odtenkov te barvitosti in sama sem absolutno bolj naklonjena barvitosti kakor polarizaciji in črno-belemu svetu.

V kakšnih odnosih ste z Janšo? V času njegove zadnje vlade ste bili državna sekretarka in šefinja kabineta ministrstva za zdravje, pred kongresom SLS pa so v SDS favorizirali vašo protikandidatko. Kdaj in zakaj je prišlo do razhoda med vama?

Temu ne bi rekla razhod. Imam pač svoje mnenje glede določenih stvari. Mene prepriča moč argumenta, ne argument moči. Menim pa, da sva z Janšo zelo korektno sodelovala, gotovo pa se nisva vedno strinjala v vseh ozirih.

Ampak mislim, da dobra demokracija in tudi dobro vodenje vlade pomeni iskanje konsenza, po možnosti iskanje sinergij in večjih učinkov, da različna mnenja pomenijo dodano vrednost in ne razkola. Na koncu pa je treba seveda priti do nekih skupnih, dobronamernih mnenj.

Na pogovorih o skupni listi ni Anžeta Logarja, predsednika stranke Demokratov, ki želi nastopiti s samostojno listo. Je preveč samozavesten?

Ne vem, to bo pokazal čas. Rada imam samozavestne ljudi, kjer samozavest temelji na trdnih izhodiščih, preteklih izkušnjah. Logar se je lepo predstavil kot kandidat za predsednika države, takrat smo ga vsi bolje spoznali, čeprav je bil že pred tem minister. Volivci – in politiki – moramo pozdraviti raznolikost in različnost mnenj, ne nazadnje gre za pluralizem, od katerega imamo lahko vsi državljani več.

Slovenija, čeprav je majhna, ni monolitna struktura. Državljanke in državljani smo naveličani totalitarističnega razmišljanja kogarkoli, tudi Svobode in Roberta Goloba. Čas je, da odpremo prostor za drugačno delovanje. Seveda to pomeni dolgotrajnejša pogajanja, več pogovorov, tudi toleriranje drugačnih mnenj.

V sedanji vladi (kljub obilici časa – imajo cel mandat) žal ne vidimo nobene pripravljenosti za iskanje konsenza, saj zakone sprejemajo po načelu My way or high way! (Po moje ali pa pojdi), brez upoštevanja stroke. To ni sprejemljivo ne za stroko ne za državljane.

Primož Lavre

Zato je dodana vrednost SLS, NSI, Fokusa kot tudi Logarjevih Demokratov ali pa Prebiličevega Preroda prav ta raznolikost, nekaj novega, nekoliko drugače, ne sicer povsem novi obrazi, saj imajo določeno kilometrino, znanje iz politike, hkrati pa niso ljudje, ki so v sistemu že več kot 30 let in so pravzaprav zasidrani v nekih ustaljenih smernicah delovanja in na svojih ideoloških okopih.

Je Logar samostojni igralec ali, kot nekateri špekulirajo, satelit Janeza Janše?

Menim, da Logar ne bi pristal na vlogo satelita. Takšne špekulacije so kot rezanje kril nekomu, ki še pravzaprav niti ni poletel, in so preveč krute. Verjetno temeljijo v strahu pred menjavo generacij, ampak morda pa je res prišel čas za to menjavo – to bodo volivci kmalu povedali.

Podobno kot NSI se zavzemate za neko razvojno koalicijo. Katere stranke vidite v njej?

Za razvojno koalicijo se v Slovenski ljudski stranki zavzemamo zato, ker sedaj država dobesedno razpada – v vseh podsistemih: od zdravstva do varnosti in samooskrbe. Država gre v popolnoma napačno smer.

Smo preveč finančno zadolženi, ne spodbujamo niti obrtništva niti gospodarstva. Ne vem, ali se volivci sploh zavedajo, kaj to pomeni za javni sektor na dolgi rok. Če ni obrtnikov in če gospodarstvenike izganjaš iz države, potem tudi kmalu zmanjka denarja za javno šolstvo, za javno zdravstvo, ker ni nikogar, ki bi to plačeval.

Razvojna koalicija pomeni, da se moramo postaviti na trdne temelje, da bomo imeli dobro delujoče gospodarstvo, dobro delujoče obrtništvo, ne preveč obdavčeno delo, hkrati pa, da bomo na ta način lahko imeli dober, kakovosten javni servis, javno šolstvo, javno zdravstvo.

Primož Lavre

Tako moramo delovati doma in tudi preko naših meja. Zaveznikov ne moremo iskati tam, kjer jih nikoli nismo imeli in jih nikoli ne bomo imeli, ne vrednostno ne kako drugače. Živimo v mehkem zavetju sredi Evrope, ki je naša prihodnost, ne pa tisoče kilometrov stran na drugih kontinentih.

Razvojna koalicija mora biti zato sestavljena s strankami, ki so usmerjene v prihodnost, ki se ne bodo valjale v preteklih mehanizmih delovanja in razmišljanja, ampak bodo dejansko videle prihodnost za svoje otroke tukaj in zdaj. Želimo, da bodo naši otroci, ko bodo odrasli, ostali v tej državi, tukaj ustvarjali, imeli otroke, si ustvarjali družine.

Katere stranke vidite kot partnerice v tej razvojni koaliciji? Prej ste omenili stranko Prerod Vladimirja Prebiliča. Je med njimi?

Ta stranka se je pred kratkim ustanovila, videli bomo, kam se bo obrnila. Gledali smo njihova pogajanja s SD, kjer se niso odločili za združevanje. Verjetno morajo najprej najti svojo identiteto, svojo pot. Vsekakor pa je poleg NSI, Fokusa z obrtniki, Demokratov Anžeta Logarja gotovo še prostor za dodatno vsebino, ki bo v korist volivcem.

V Slovenski ljudski stranki imamo največ županov, ki si želijo regionalizacije; imamo kmete; vsebino za urejanje zdravstva – skratka jasno identiteto, ki lahko precej prispeva k razvoju. Koliko bodo uspele vsebinsko dopolniti razvojno koalicijo druge stranke, bomo še videli. Sama si predvsem želim, da bi večje stranke sestopile s svojih okopov in dejansko začele med seboj razvojno sodelovati, v dobro vseh nas, državljank in državljanov.

Mnogi se bojijo, da bi bil na čelu te razvojne oziroma bodoče koalicije Janez Janša, zlasti na levi sredini. Celo NSI je sprejela sklep, da ga ne bodo več podprli za mandatarja, ampak to se lahko po volitvah spremeni. Vi s tem nimate problemov?

Jaz nimam problemov z volivci, kajti volivci so tisti, ki odločajo, kdo bo dobil večino. Zdi pa se mi zelo pomembno, da bodo volivci odločili tako, da bomo čez deset let še lahko živeli v Sloveniji in da ne bomo tako zadolženi, kot smo danes, in da ne bomo sužnji zakonov, ki so nam v škodo.

Kaj pa recimo, če bo vlado spet sestavljal Robert Golob? Pod katerimi pogoji bi ga bili pripravljeni podpreti?

Robert Golob je v svojem mandatu dokazal, da deluje tako, da ne upošteva stroke. Ko bo sprejel prvi zakon, ki bo upošteval stroko, sem pripravljena na pogovore. Do zdaj še ni nobenega.

Načeloma pa nimate problemov, da bi sodelovali v vladi, kjer bi bil levosredinski mandatar?

Ne, če bo razvojno naravnan.

Ste koga vprašali za nasvet, ko ste šli v politiko? Na levem političnem prostoru je glavni stric iz ozadja Milan Kučan. Ali ste tudi vi kakšnega strica vprašali za nasvet, ko ste se podali na vrh stranke?

Svojega moža sem vprašala, ker je za žensko v politiki težko in se zavedam bremen, ki jih bo nosila moja družina.

Ste se mogoče posvetovali z bratoma Podobnik, bivšima predsednikoma stranke, ki sta, kolikor je meni znano, podpirala vašo kandidaturo za predsednico stranke?

Ko je prišlo do odločitve za volilni kongres, sem si želela, da bi stranko vodil nekdo, ki bi bil zmožen od vsakega člana dobiti najboljše. Svojo vlogo sicer vidim predvsem programsko, kar se tiče zdravstva, ampak potem se je obrnilo tako, da je bilo treba prevzeti vodenje stranke, kar pa je zelo zahtevno.

Pred vsakimi volitvami – tudi temi za vodstvo stranke, se je treba prešteti, zato je razumljivo, da sem se o tem posvetovala z različnimi ljudmi v stranki – ne le z bratoma Podobnik.

Je SLS vaša prva stranka? Kdaj ste se včlanili vanjo?

Mislim, da sem se včlanila novembra 2024.

Niste dolgo članica stranke. Prej ste sodelovali s Pavlom Ruparjem. Ste bili članica njegove stranke?

Ne, do članstva v SLS nisem bila nikoli članica nobene stranke. Tudi takrat ne, ko sem v času kovida dobila ponudbo za državno sekretarko. Takrat me je poklical minister Tomaž Gantar, ki je bil predstavnik stranke Desus.

Ponudbo sem sprejela, ker smo bili pri nas v družini tako vzgojeni, da ko te pokliče »država«, kot je bil primer med pandemijo, vstaneš in narediš za državo najboljše, kar znaš. Takrat sem se prvič spoznala s politiko in videla, da se da narediti veliko dobrih stvari.

Primož Lavre

Sprejeli smo pravilnik za preventivne preglede otrok in mladostnikov – pravilnik, ki smo ga čakali pediatri, zdravniki na primarni ravni več kot 30 let, potem razne onkološke programe, rehabilitacijo po kovidu, program v centrih za krepitev zdravja, preprečevanje debelosti pri otrocih in mladostnikih …

O veliko stvareh novinarji niso poročali. Ob osredotočenosti na pandemijo je potekalo še veliko drugih, za bolnike pomembnih projektov. Takrat sem imela res strmo učno krivuljo politike in videla, da se da ogromno stvari, zelo dobrih za paciente, narediti pravzaprav samo, ko si na funkciji.

Takrat ste se v bistvu odločili za politiko …

Da, sledil je projekt Povežimo Slovenijo, kjer sem kandidirala v Šentjurju. Tam sem spoznala zelo zanimive ljudi in prestopila prag. Če bi vsi dosegli tak rezultat, bi se uvrstili v državni zbor. Nato so bile lokalne volitve in sem kandidirala v mestni svet Ljubljane.

Z javnim zdravstvom je šlo strmo navzdol in zdelo se mi je nujno, da tematiko javnega zdravstva in Zdravstveni dom Ljubljana postavimo znova v ospredje, saj so stvari šle v popolnoma napačno smer.

Odločila sem se za kandidaturo za župana z jasnim zavedanjem, da je Janković v tistem času nepremagljiv. A to je bil edini način, da prinesemo problematiko javnega zdravstva ponovno na dnevni red, poleg tega sem tako pripeljala SLS nazaj v mestni svet.

Kandidirali ste na skupni listi z Našo deželo. Imate kakšne stike z Aleksandro Pivec? Se pogovarjate, da bi se pridružila vaši stranki?

V Naši deželi je kar nekaj ljudi, ki se še vedno ukvarjajo s kmetijstvom, tako da se pogovarjamo, sodelujemo. To so ljudje, ki iščejo sogovornika. Ne smemo pozabiti, da kmetje danes nimajo sogovornika v vladi. Žal sogovornika nimajo tudi drugi, npr. zdravniki ali pa upokojenci.

Grozljivo je, kar se je zgodilo s to vlado. Prej ste omenili Pavla Ruparja. Na shodih upokojencev sem večkrat zelo jasno povedala, da bom vedno podprla starejše in tiste, ki se počutijo deprivilegirane, tiste, ki ne dobijo prostora, da izrazijo svoj glas.

Primož Lavre

Od nekdaj delam z otroki s posebnimi potrebami; ljubi so mi starejši – tudi sama se bom nekoč postarala, zato se mi zdi pomembno, da znamo v družbi poskrbeti tudi za najranljivejše. Ko človek vidi stiske, kot jih imajo kmetje ali pa ljudje zaradi nedelujoče dolgotrajne oskrbe, potem bi moral imeti pa res srce iz kamna, da se ga to ne bi dotaknilo.

Ko ste prevzeli stranko, ste si naprtili veliko breme, saj je stranka zelo zadolžena. Po podatkih Ajpesa je SLS zaključila lansko leto z več kot 188 tisoč evrov minusa, k temu pa je treba dodati še 54 tisoč evrov stroškov volilne kampanje, ki jih ni poravnala ob zaprtju računa po evropskih volitvah, za katere je porabila vse svoje prihranke. Kako boste sanirali te dolgove?

Kmalu bo Ajpes objavil podatke za leto 2025 in boste lahko videli novo stanje. Stranko sem prevzela konec aprila, tako da je mene pričakal res pravi praznik dela. Zdaj pač uspešno saniramo stranko s prilivi s prejšnjih volitev, saj smo še vedno stranka z dobro delujočo lokalno mrežo in z največjim številom županov.

Koliko delujočih imate?

Županov imamo več kot 20. Ne bi bilo težko sestaviti celotno volilno listo, a pa je pomembno, da bodo volivci lahko res izbirali med najboljšimi v svojih okrajih. S tega vidika je smiselno sodelovanje z NSI, saj omogoča boljšo izbiro volivkam in volivcem.

Za finančno breme je najbolj odgovoren prejšnji predsednik Marko Balažic. Bodo kakšne sankcije zoper njega? Ga ne bo med kandidati za poslance?

Zelo težko bo kandidat za poslanca, ker še ni razčiščeno, kako je z njegovo diplomo. Ne želim ugibati, ali jo ima ali je nima, vsekakor pa je to velik madež. V stranki pa nimamo veliko časa, volitve so tukaj – bližajo se marčeve ide. Ne bom špekulirala, kaj marčeve ide pomenijo za velikega vladarja, ampak to je zelo kmalu in nimamo časa za razne pravne postopke.

Delovati moramo tukaj in zdaj, biti usmerjeni v prihodnost. Pred nami je težka naloga in nas čaka veliko dela, zato je namesto povračilnih ukrepov zoper posameznika bolj pomembno, da smo usmerjeni v to, da stranko pripeljemo nazaj v parlament.

Ko ste omenili marčevske volitve, ste rekli marčeve ide. Vemo, kaj se je zgodilo takrat: Brutus je umoril Cezarja. Kdo bo Brutus in kdo bo Cezar?

Bomo kmalu videli.

Ali imate kakšne stike s Petrom Gregorčičem, ki je bil nosilec vaše liste? Mnogi si želijo, da bi spet sodelovali z njim. Je pa zanimivo, da je zdaj v slabih odnosih z Janšo, ker ga preveč kritizira.

Meni se zdi, da bi bil Peter Gregorčič zanimiv protikandidat Zoranu Jankoviću. Mislim, da je verbalno zelo spreten, zato sem mu tudi napisala elektronsko sporočilo, pa mi ni odgovoril, tako da težko komentiram.

Omenili ste, da ste mestna svetnica. Kaj ste naredili za meščane v tem času?

To je pa zame velika frustracija, ker si nisem mislila, da mestni svet tako deluje. Imela sem občutek, da ima mestni svetnik določeno moč, vendar ko se združi koalicija Zorana Jankovića in Svobode, postane to glasovalni stroj, kjer lahko sprejmejo, karkoli želijo, in to tudi brezsramno počnejo. Na razne pobude, tako ustna kot pisna vprašanja, smo deležni bolj ali manj pavšalnih odgovorov.

Tako da je to izjemno frustrirajoče. Zdi se mi, da če bi Ljubljančanke in Ljubljančani pogledali vsaj eno sejo od začetka do konca, ne bi nikoli več volili tako, da bi bil izvoljen Zoran Janković.

Mimogrede, ali podpirate pobudo Piratov o referendumu o podražitvi vozovnic Ljubljanskega potniškega prometa?

Zdi se mi nedostojno, da sploh moramo razmišljati o referendumu. Tudi sama uporabljam mestni avtobus, kadar grem včasih zvečer na koncert. Res bi si želela, da bi imeli v Ljubljani bolje delujoč javni prevoz, kakršnega imajo v kakšnem drugem mestu. Denimo, v Londonu in Parizu meščani nimajo avtomobila, ker hitreje potujejo s podzemno železnico ali avtobusom.

Pri nas lahko uporabljamo tudi kolo, ampak to težje pride v poštev, če je dež, sneg ali mraz. Zato bi moral javni prevoz delovati, biti učinkovitejši in hitrejši kot avto ter seveda biti finančno dostopen, ne pa, da se enormno podraži.

Hkrati bodo podražili parkirnine. V Šiški okoli Tivolija so zvečer, kadar je kakšen koncert, zaparkirani vsi pločniki, vse enosmerne ulice, nikjer ni več prostora. Kar je logično, ker ljudje ne morejo učinkovito in poceni uporabljati javnega prevoza.

Javni promet bi moral biti bolj dostopen in boljši, da bi ga ljudje sploh uporabljali. Podražitev obojega je zato skregana z vsako logiko. Vsi bomo dražje plačevali – tako javni prevoz kot parkiranje, ob čemer pa moramo uporabljati avto, ker je javni prevoz neučinkovit in drag. Pravi Kavelj 22.

Delujoč javni prevoz pomeni tudi manjšo obremenitev s trdimi delci. Zaradi onesnaženosti zraka v Ljubljani letno umre prezgodaj okoli sto ljudi. Pričakovali bi, da bodo tudi zato vozovnice pocenili ali pa da bo npr. javni prevoz brezplačen vsaj znotraj avtocestnega območja, da se bodo ljudje čim manj vozili z avtomobili.

Tako pa se marsikdaj dogaja, da ugotovimo, da z avtomobilom pridemo prej na cilj, kot če čakamo na mestni avtobus, nato pa se ta pokvari, kot se je zgodilo meni celo večkrat, in smo morali spet čakati in prestopiti na drugega, da smo prišli do cilja. Ljudje se potem upravičeno vprašajo, zakaj potem sploh imamo javni prevoz.

Župan Janković je največji podpornik premierja Goloba. Ali mu ta podpora koristi ali bolj škodi?

Ta podpora je logična, saj vemo, da je bil Robert Golob podpredsednik Pozitivne Slovenije. V povezavi sta torej že dlje časa, očitno sta navezana drug na drugega, verjetno si tudi pomagata. Kakšne vse so te povezave, pa bi verjetno moral preveriti kdo drug.

Težko rečem, ali mu podpora bolj koristi ali škodi. Sama bi si želela, da bi se vse nepravilnosti in afere raziskale in ustrezno sankcionirale. Verjamem, da se ljudje bojijo izpostaviti in določene stvari povedati; raje se umaknejo, sploh če ugotovijo, da imajo večjo korist od podpiranja spornih povezav. To pa je že izziv za pravno državo.

Zdravniška stavka še traja. Kako bi jo vi kot zdravnica ustavili, če bi bili ministrica za zdravje?

Vsi konflikti se lahko rešijo s pogovorom in stroka mora biti slišana. V Golobovi vladi skoraj nikoli ni bila slišana ob pisanju zakonov, celo takih, kjer so bili zdravniki direktno vpleteni ali pa so jim bile naložene dodatne, nove naloge.

Najslabša popotnica za katerokoli sodelovanje je ignoriranje. Tudi razni manevri, kot so ustanovitev raznih delovnih skupin, ki pripravljajo predloge, ki se potem ne realizirajo, spodkopavajo zaupanje. Menim, da od zdravnikov praktično nihče več ne verjame, da je možen dialog s to vlado. Spoštljivega dialoga z zdravniki do zdaj vlada ni pokazala.

Zato je prvi korak gotovo opravičilo za vse dvoživke, parazite in gnila jabolka, s katerimi nas je obmetaval premier osebno. Drugi korak je sestanek vlade s predstavniki zdravniških organizacij, vključno s Fidesom, ampak v dialoškem smislu, ne v oligarhičnem, da je premier tisti, ki »postroji« navzoče.

Naslednji korak pa je potem spreminjanje zakonov, ki so zelo grobo zarezali v naše delo, pri čemer bom najbolj izpostavila zadnji zakon o zdravstveni dejavnosti z vračanjem soglasij za delo izven matične ustanove.

Tukaj ne gre zgolj za maksilofacialno kirurgijo in moje kolege, ki so rekli, da se enostavno več ne grejo delovanja v javnem zdravstvu. Tu so nevrologi, nevrofiziologi, kardiologi, celo pediatri. Veste, kdaj potečejo zadnja soglasja? Ta potečejo maja 2026, in če slučajno po volitvah pride nova vlada, bodo mediji krivdo pripisali njej, saj zdravniki ne bodo več opravljali dodatnega dela in se bo sesul javni sistem.

Danes vam povem, da je to atomska bomba, ki jo je pripravila Golobova vlada z zakonom in se bo aktivirala maja 2026. Zato je treba dobiti drugo vlado, ki bo ta zakon in še kakšnega spremenila.

Razumem, da ljudje ne berejo zakonov, ampak veste, v zdravstvu smo bili v sedanji vladi deležni različnih t. i. ukazov. V Uradnem listu je zapisano, kaj moramo delati v ambulanti, pa ni pandemija niti vojna, samo Golobova Svoboda nam vlada. To je nevzdržno.

Primož Lavre

Sama sem pediatrinja in absolutno menim, da morajo dobiti ranljive populacije storitve znotraj javne mreže, ne pa, da se z manevri odložijo ali izničijo dražje storitve. Letno se v javnem fondu zdravstvene zavarovalnice obrne okoli šest milijard evrov, kar ni majhen denar, zato mora biti zelo skrbno pretehtan in upravljan.

Nesprejemljivo je, da mi kot plačniki ne vemo, kam gre ta denar, in pustimo, da odteka k raznim dobaviteljem. Tega gordijskega vozla ni mogoče presekati, kot bi to storil Aleksander Veliki, njegovo razpletanje bo zelo težko in kompleksno. Glede na to, koliko plačujemo za javno zdravstvo, si zaslužimo boljše; zaslužimo si drugačne zakone in javno zdravstvo, ki bo delovalo.

Brez zdravnikov in medicinskih sester pa zdravstvene oskrbe ni – zato je treba poskrbeti zanje in za dobre delovne razmere, da bodo ljudje v zdravstvo prihajali delat, ne pa odhajali od tam.

Vi ne stavkate, ampak še vedno delate kot nevropediatrinja in fiziatrinja v ambulanti v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje v Kamniku CIRIUS. Se boste odpovedali pacientom, če boste izvoljeni za poslanko ali ministrico?

Nikoli se ne bom mogla odpovedati svojim pacientom. Ta poklic opravljam že skoraj 25 let. Del moje identitete je, da sem zdravnica. To je moja ljubezen. Verjetno pa ne bom mogla več delati toliko kot do zdaj, ampak del bom zagotovo zadržala. To je pač moja identiteta.

Nikoli se nisem zmotila, ko sem se odločila za študij in specializacijo. Vedela sem, zakaj sem hotela to delati. Politiko pa sem izbrala zato, ker edino preko politike urejamo pogoje za delo in najdemo sistemske rešitve ne le za posamične paciente, pač pa za vsakogar v naši državi.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.