Putinov kritik Aleksej Navalni umrl v ruskem zaporu

Navalni se je v politiko podal leta 2000 in kmalu za tem začel svoj dolgoletni boj proti korupciji in Putinovemu režimu. Avgusta 2020 so ga v Nemčiji hospitalizirali zaradi zastrupitve z novičokom. Trdil je, da je za njegovo zastrupitvijo stal Putin, zaradi tega so pa številne države sprejele sankcije proti visokim ruskim uradnikom.

V Moskvo se je vrnil v začetku leta 2021, oblasti pa so ga nemudoma aretirale zaradi kršitve pogojnega izpusta in obsodile na dveinpolletno zaporno kazen. Med prestajanjem kazni je bil obsojen na devet let zapora zaradi domnevne kršitve pogojnega izpusta, goljufije in nespoštovanja sodišča. Avgusta lani pa je bil spoznan še za krivega ustanovitve in financiranja ekstremistične organizacije in obsojen na dodatnih 19 let zapora.

Med bivanjem za rešetkami se je večkrat pojavil na posnetkih s sodnih obravnav, na katerih je kritiziral Putina in njegovo politiko, zlasti invazijo na Ukrajino.

Po današnjem sprehodu v kazenski koloniji se je Navalni počutil slabo in izgubil zavest, je sporočila ruska zvezna služba za zapore. Medicinsko osebje naj bi ga oživljalo več kot 30 minut, a neuspešno. Zdravniki vzrok smrti za zdaj še ugotavljajo, ruski preiskovalni odbor pa je sprožil preiskavo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je potrdil, da je bil Putin obveščen o smrti Navalnega. Ni pa bila obveščena njegova odvetniška ekipa. Eden od odvetnikov je sicer že odpotoval v Harp, kjer se nahaja zaporniška kolonija.

Žena preminulega opozicijskega politika Julija Navalna je ob robu varnostne konference v Münchnu poudarila, da za zdaj še ne ve, ali je novica o smrti njenega moža resnična. Če se bo izkazala za resnično, bo Putin moral odgovarjati za njegovo smrt, pa tudi za vsa grozodejstva, ki jih je storil Rusiji, je dodala. Mati Navalnega, Ljudmila Navalna, pa je dejala, da je sina nazadnje videla v ponedeljek v kazenski koloniji. "Bil je živ, zdrav in vesel," je povedala.

Številni ruski oporečniki, med drugim aktivist za pravice Oleg Orlov, nekdanji svetovni prvak v šahu Gari Kasparov in Nobelov nagrajenec za mir iz Rusije Dmitrij Muratov, so prepričani, da gre za umor. Krivdo zanj so večinoma pripisali Putinovemu režimu.

Tudi številni zahodni voditelji so odgovornost za smrt Navalnega pripisali ruskemu režimu. Njihove odzive pa je Peskov označil za histerične in popolnoma nesprejemljive.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell sta v skupni izjavi zapisala, da sta ruski predsednik Vladimir Putin in njegov režim "počasi umorila" Alekseja Navalnega. Zagotovila sta, da bodo ruske oblasti odgovarjale.

Ameriški predsednik Joe Biden je sporočil, da sicer še ne poznajo podrobnosti o njegovi smrti, je pa prepričan, da je zanjo kriv Putin. Zatrdil je, da pogum Navalnega ne bo nikoli pozabljen.

Urad visokega komisarja ZN za človekove pravice je izrazil zgroženost nad novico o smrti Navalnega in pozval Moskvo k opustitvi političnih pregonov. Šok je izrazil tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres in pozval k celoviti preiskavi.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je povedal, da je treba ugotoviti vsa dejstva in da mora Rusija odgovoriti na vsa vprašanja o vzrokih za smrt Navalnega. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je po drugi strani prepričan, da je bil Navalni ubit in da bo moral Putin odgovarjati za svoje zločine.

Tudi francoski predsednik Emmanuel Macron je odgovornost pripisal Kremlju ter dodal, da "v današnji Rusiji svobodne duhove pošiljajo v gulag in obsojajo na smrt". Italijanska premierka Giorgia Meloni je smrt Navalnega označila kot svarilo svetu, in izrazila upanje v celovito preiskavo.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je poudarila, da smrt Navalnega pomeni srčni zastoj demokracije v Rusiji. Premier Robert Golob je menil, da gre za žalosten dan za človekove pravice po vsem svetu. Zunanja ministrica Tanja Fajon pa je dejala, da je svet izgubil neutrudnega borca za svobodo.