V Moskvi poteka vojaška parada ob 78. obletnici zmage nad nacistično Nemčijo, na kateri je ruski predsednik Vladimir Putin zatrdil, da je svet trenutno na prelomnici. Proti Rusiji po njegovih besedah poteka prava vojna, v kateri da ta brani svojo suverenost. Prav tako je kritiziral Zahod, ki naj bi si prizadeval za propad Rusije.

Kremeljsko vodstvo ne želi zajeti le Ukrajine, govorimo o velikih imperialnih ambicijah Rusije, ki želi spremeniti evropske meje v svojo korist, svari ukrajinski veleposlanik v Sloveniji Andrij Taran v pismu ob obletnici zmage nad nacizmom v Evropi. Zaradi dejanj Rusije je pod vprašajem celoten sistem evropskih demokratičnih vrednot in mednarodne varnosti, meni Taran.

Decembra lani so slovenski organi v Ljubljani aretirali dva ruska vohuna, zoper katera je bil po vloženi obtožnici za vohunstvo že izveden predobravnavni narok. Glede na to, da naj bi pri njiju našli večje količine gotovine, je vprašanje, kdo vse je bil med Slovenci na njunem plačilnem seznamu za pridobivanje informacij.

Govori se, da potekajo med Zahodom in Rusijo pogajanja za zamenjavo decembra lani v Ljubljani aretiranih ruskih vohunov za tujce v ruskih zaporih. A poznavalci so prepričani, da tovrstne zamenjave slovenski pravni red sploh ne omogoča in bi bila protiustavna. Med tem tožilstvo na vprašanja Reporterja za zdaj molči.

Rusija je danes sporočila, da je sestrelila dva ukrajinska brezpilotna letalnika, ki naj bi poskušala napasti Kremelj, ter Kijev obsodila poskusa atentata na ruskega predsednika Vladimirja Putina, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V začetku leta 1992, ko je komaj rojena Slovenija na noge postavljala lastno gospodarstvo, je premierja Janeza Drnovška slučajno obiskal Božo Dimnik, znani lobist, ki sicer raje sliši, da mu rečejo marketingar. Premier je Dimniku podaril nenavadno reč, neke sorte trak, z besedami, glej, Božo, pri meni je bil en fant.

Sobotni napad brezpilotnega letala na polotoku Krim, po katerem je v skladišču goriva v pristaniškem mestu Sevastopol izbruhnil požar, je bil priprava na načrtovano protiofenzivo ukrajinskih sil, je včeraj dejala tiskovna predstavnica južnega poveljstva ukrajinske vojske Natalija Gumenjuk, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

V več mestih v Ukrajini, med drugim v prestolnici Kijev, so se davi oglasile sirene pred zračnimi napadi. V mestu Dnipro sta bili v napadih ubiti najmanj dve osebi, so sporočile ukrajinske oblasti. Zračna obramba je nad Kijevom sestrelila dve brezpilotni letali, poročajo tuje tiskovne agencije.

Zavezniki in partnerji Nata so Ukrajini doslej zagotovili 1550 oklepnih vozil in 230 tankov, je danes sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Po njegovih besedah te dobave predstavljajo več kot 98 odstotkov bojnih vozil, obljubljenih Ukrajini v okviru mednarodne kontaktne skupine pod vodstvom ZDA, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nemška in britanska bojna letala so prestregla tri ruska izvidniška letala v mednarodnem zračnem prostoru nad Baltskim morjem, so danes po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočile nemške letalske sile.

Moskva je zagrozila, da morda ne bo podaljšala sodelovanja pri mednarodnem sporazumu o izvozu ukrajinskega žita, ki se izteče 18. maja. Kot razlog navaja "teroristične napade" režima v Kijevu. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je medtem v ponedeljek Rusiji predal predlog za nadaljnje podaljšanje in izboljšave sporazuma.

Artjom Us, sin guvernerja sibirske regije Krasnojarsk Aleksandra Usa, ki je 22. marca ušel iz hišnega pripora v Milanu, je v domovino pobegnil z avtomobilom preko Slovenije in Srbije, izhaja iz rekonstrukcije pobega, ki jo je v sredo predstavilo državno tožilstvo v Milanu, poročajo italijanski mediji.

Srbski obrambni minister Miloš Vučević je danes zanikal domnevno vsebino iz enega od zaupnih dokumentov Pentagona, da je Srbija prodajala ali namerava prodajati orožje Ukrajini. "Srbija ni prodajala niti ne bo prodajala orožja ne ukrajinski ne ruski strani niti državam blizu območja tega konflikta," je zagotovil za srbsko tiskovno agencijo Tanjug.

Administracija ameriškega predsednika je v ponedeljek sporočila, da uhajanje zaupnih dokumentov obrambnega ministrstva ZDA obravnavajo zelo resno in preverjajo morebitna tveganja za nacionalno varnost. Južna Koreja pa je danes zatrdila, da je velik del dokumentov, ki naj bi obravnaval skrbi Seula glede dobav orožja Ukrajini, ponarejen.

Rusija, ki ta mesec predseduje Varnostnemu svetu ZN, je v sredo kljub nasprotovanju več držav organizirala neformalno srečanje o ukrajinskih otrocih, prisilno deportiranih v Rusijo. Ruska komisarka za pravice otrok Marija Lvova Belova je poudarila, da so otroke odpeljali iz Ukrajine zaradi njihove varnosti in da jih nameravajo vrniti družinam.

Rusko taktično jedrsko orožje bo nameščeno na ozemlju Belorusije ob meji s Poljsko, je v nedeljo napovedal ruski veleposlanik v Minsku Boris Grizlov. Ob tem je dodal, da bodo bunkerji, potrebni za skladiščenje orožja, predvidoma pripravljeni do 1. julija, poročanje beloruske tiskovne agencije Belta povzema nemška tiskovna agencija dpa.

Vodja zasebne najemniške vojske Wagner Jevgenij Prigožin je danes povedal, da so njegove sile "v pravnem smislu" osvojile kraj Bahmut. Iz generalštaba ukrajinske vojske so nekoliko pozneje zatrdili, da so branilci Bahmuta odbili 20 napadov, ter da še vedno obvladujejo porušeno mesto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nič ne kaže, da bi se vojna v Ukrajini, ki traja že več kot leto dni, kmalu končala. Ravno nasprotno – številni indici kažejo, da bo oboroženi spopad med dvema največjima slovanskima državama trajal še vsaj dve leti, bržkone celo dlje; mogoče je sicer, da bo v vmesnem času dogovorjeno in implementirano kakšno krajše premirje, ki ga bosta obe državi izkoristili za zamenjavo, premestitev in reorganizacijo enot na frontni liniji ter predvsem za oskrbo z dodatnim orožjem in strelivom, nato pa se bo krvavi Vidov ples začel znova. Srčno upam, da se ta res črni scenarij ne bo uresničil, vendar se zavedam, da je to upanje na precej trhlih nogah. Zakaj?

Bivša dopisnica Dela in RTV Slovenija iz Moskve Polona Frelih je v vojni v Ukrajini zelo očitno na ruski strani. V gostovanju v oddaji Faktor na TV3 se je denimo znesla nad pristranskim poročanjem slovenskim medijev, ki se po njenem uklanja pronatovski in protiruski mainstream narativi. Za konec je postregla z zanimivim mnenjem o Vladimirju Putinu in Volodimirju Zelenskem.

Nekdanji novinar Dela in dopisnik iz Moskve Branko Soban je eden redkih ljudi pri nas, za katerega lahko rečem, da res dobro pozna politično in zgodovinsko ozadje krvave ukrajinske vojne. Leta 1991 je postal zunanjepolitični dopisnik v Kairu in Moskvi, prepotoval je velik del arabskega sveta in nekdanje Sovjetske zveze ter srečal ogromno pomembnih ljudi iz političnega in kulturnega življenja. Leta 2005 so mu ruske oblasti zaradi kritičnih zapisov o Putinu zavrnile novinarsko akreditacijo, moral se je vrniti v Ljubljano. A pisati in raziskovati o enem največjih vojnih zločincev trenutnega časa Branko Soban vseeno ni nehal.