V nedeljo nas čakajo že sedme predsedniške volitve v samostojni Sloveniji, na katerih bomo izvolili že petega predsednika oziroma morda prvo predsednico v zgodovini. Ker se večina volivcev odloča v zadnjih dneh, bodo ključni njihovi nastopi v zadnjem tednu. Sodeč po javnomnenjskih anketah bomo imeli troboj med »neodvisnim« kandidatom SDS Anžetom Logarjem, odvetnico bogate elite Natašo Pirc Musar in skupnim kandidatom Gibanja Svoboda in SD, evropskim poslancem Milanom Brglezom.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob ter predsednica SD Tanja Fajon sta danes na Trgu republike izrazila podporo njihovemu skupnemu predsedniškemu kandidatu Milanu Brglezu. Po besedah Fajonove je Brglez državnik z veliko začetnico, spoštuje ustavo, ljudi, svoja načela in vrednote ter jih postavlja pred interese političnih strank.

Predsednika SLS Marka Balažica se spomnimo kot pronicljivega političnega komentatorja in analitika, ki smo ga v zadnjih letih pogosto videvali na slovenskih televizijah. Pogosto tudi na javni RTV v oddaji, ki so jo pred kratkim ukinili. Zato je par besed spregovoril o tej svoji izkušnji ter predstavil svoj pogled na dogajanje na javni RTV. Veljal je za desnosredinskega komentatorja.

Predsednik vlade Robert Golob je pozdravil predlog o dodelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini, ki ga je včeraj v imenu Evropske komisije podal komisar za širitev Oliver Varhelyi. Po Golobovih besedah se bo Slovenija zavzemala, da celotni Zahodni Balkan čim prej vstopi v EU, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Poslovnež Joc Pečečnik je v intervjuju za Reporter kritiziral hujskaške izjave politikov koalicijske Levice, ki jih premier Robert Golob po Pečečnikovem mnenju ne uspe brzdati. Objavljamo nekaj videov intervjuja s podjetnikom.

Obeti za leti 2023 in 2024 so po besedah premierja Roberta Goloba izredno negotovi. "A odgovor na to je fleksibilnost in pripravljenost na hitro in odločno ukrepanje, kar bomo tudi storili," je poudaril na današnji predstavitvi proračunskih dokumentov v DZ. Zagotovil je, da pozimi noben prebivalec ne bo ostal brez energentov.

Zbranih 157.138 podpisov za razpis treh referendumov je poslanec SDS Branko Grims razglasil za zgodovinski dosežek. Zgodil da se je prelomen trenutek v slovenski politiki. Kaj pa bi bil res pravi prelomen in zgodovinski trenutek? Ko bo tisti, ki je bil na referendum potolčen, prevzel odgovornost in odstopil.

Glavnima favoritoma na predsedniških volitvah, odvetnici bogate elite Nataši Pirc Musar in »neodvisnemu« kandidatu SDS Anžetu Logarju se je tik pred uradnim pričetkom volilne kampanje pridružil še evropski poslanec s podporo Gibanja Svoboda in SD Milan Brglez.

Dosežena ustavna večina (60 poslancev, koalicija jih ima 52) za ustavne spremembe bi bil velik met premierja in predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba.

Pred tednom dni smo spodbudno zapisali, da je Janezu Janši oziroma SDS vsaj delno uspelo z nasprotovanjem zakonu o vladi, s katerim bi nova koalicija ustanovila tri nova ministrstva in reoorganizira resorje. Koordinator Levice Luka Mesec se je po stotih dneh vlade premislil in v pogovoru za STA ugotovil, da bi kar on v rokah držal celotni resor ministrstva za delo. Ni več ministrstva za solidarno družbo. Odločil se je sam, je še dodal. Hudo smo se zmotili, ko smo sklepali, da potemtakem nikogar ni nič vprašal v Levici. Vprašati bi moral svojega šefa – Roberta Goloba.

Zasledila sem, da je bil minister za zdravje B. Loredan na digitalnem izobraževanju na Finskem in v Estoniji, da bi njihovo prakso prenesel v Slovenijo. Morda bi bilo dobro, če bi šel še na Štukljevo cesto v Ljubljani, kjer ima sedež podjetje Better, ki bo s svojo digitalno platformo poskrbelo, da bo angleški zdravstveni sistem »obvladal« deset milijonov Angležev in preprečil podvajanja in podobne zadeve, ki so se pri naših dveh milijonih Slovencev nakopičile in dodatno podaljšale čakalne vrste. Z informacijskim sistemom v zdravstvu smo kakšnih deset let zadaj …

Gibanje Svoboda je na četrtkovi seji sveta soglasno podprlo kandidaturo evropskega poslanca Milana Brgleza za predsednika države. Pred tem se je Brglez odpovedal vsem funkcijam v stranki SD, kjer je bil predsednik konference (sveta stranke) in kandidat za njenega podpredsednika. Prav tako je odstopil tudi z vrha Šahovske zveze in Akademije za družbeno odgovornost. Če bo izvoljen za predsednika države, bo zamrznil tudi članstvo v SD, kjer je leta 2018 pristal po sporu s takratnim predsednikom SMC Mirom Cerarjem.

Je mogoče, da gre v zadevi kandidatka Gibanja Svoboda za dobro premišljeno igro šefov koalicije? Njen končni izid je bila zamenjava Marte Kos z Milanom Brglezom.

Predsednica bo ali pa ne bo. Dober mesec pred prvim krogom predsedniških volitev je tekma še povsem odprta. Nič ni odločeno vnaprej. Po nepričakovanem umiku Marte Kos v igro prihaja nov resen igralec – nekdanji predsednik državnega zbora, zadnja leta evropski poslanec SD Milan Brglez.

Slovenski premier Robert Golob je danes v telefonskem pogovoru z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem dosegel dogovor za izmenjavo vojaških vozil - 28 slovenskih tankov tipa M55S bo šlo v Ukrajino, 40 nemških transportnih vozil pa v Slovenijo, so danes sporočili iz premierjevega kabineta.

V predsedniško tekmo vstopa evropski poslanec Milan Brglez, ki se bo moral v zameno za podporo celotne koalicije odpovedati vsem funkcijam v stranki SD.

Premier Robert Golob je po včerajšnji odločitvi vlade, da odpove pogodbo za nakup osemkolesnih oklepnikov tipa boxer, sporočil, da to ne pomeni, da Slovenija ne bo izpolnila obljub do zveze Nata po oblikovanju bojnih skupin. A tega ne bo storila "za vsako ceno in zagotovo ne s prototipi", je poudaril.

Odločitev vlade pod vodstvom Roberta Goloba za razveljavitev nakupa osemkolesnih oklepnikov je "izjemno škodljiva", je v odzivu sporočil prejšnji obrambni minister Matej Tonin. Kot je zapisal na Twitterju, je ta odločitev samo trmasto politično nasprotovanje prejšnji vladi. Vse to pa na škodo Slovenske vojske, je prepričan Tonin.

Analize stotih dni Golobove vlade v domala vseh medijih kažejo, da svojo politiko gradi precej na populizmu, bolj na videzu kot na potrebnih vsebinskih stvareh. O tem seveda priča vrstni red njegovih poudarkov, pretirano povzdigovanje civilne družbe, zapostavljanje gospodarstva (še vedno) … Sopotniki to nadgradijo še z brezplačno prehrano za vse šolarje, božičnico za vse. Kdo pa si je ne bi želel? To so prijemi Levice, ne pa kakšne državotvorne stranke.

Prvi krog predsedniških volitev je bil po odstopu Marte Kos iz tekme odločen. Takšni so bili takrat komentarji političnih analitikov. Da je to usluga Nataši Pirc Musar, so dodali. A to je bil – kot se nakazuje – precej površen pogled. Resničnost je (vse bolj) drugačna. Ne nazadnje, kandidature se vlagajo do 28. septembra.