A gremo k letošnjemu volilnem letu. Državnozborske pa predsedniške volitve in zdaj še trije referendumi so pokazali, da vsak šesti voli za tisto, kar menijo, da je levica, in vsak četrti za desnico. V bistvu pa niso nobene volitve zadnjih let nič drugega kot glasovanje za ali proti Janši. Zato ima škarje in platno v rokah on. Kajti če se bo pravilno odločil, pogledal vase, potem se lahko nadejamo, da bodo volilni izidi kdaj v prihodnosti bolj izenačeni. In se ne bodo tudi vse naslednje volitve vrtele okrog njega.
A pustimo to, stanje v državi, kjer je menda prava svoboda, je tako, da ima ta stran v svojih rokah še več, kot bi lahko sklepali na podlagi volilnega telesa, ki je razdeljeno na 6 : 4, če se izrazim po vaterpolsko. V njihovih rokah so vlada, parlament, predsednica Slovenije in domala vsa vidnejša mesta v državnih institucijah.
Seveda pa niti najmanj ne verjamem, da bo ta vlada pustila javno RTV in druge medije pri miru. Tako kot jih tudi prejšnje niso. Le retorika bo druga. Tistemu, kar so za časa Janše imeli za čistko, bodo zdaj rekli umik politike in strokovnost. Tako v zadnjih mesecih že ravnajo. Povsod tam v državnih institucijah, kjer imajo prvo besedo.
Tistemu, kar so za časa Janše imeli za čistko, bodo zdaj rekli umik politike in strokovnost. Tako v zadnjih mesecih že ravnajo. Povsod tam v državnih institucijah, kjer imajo prvo besedo.
V drugem delu kolumne pa tole. Večkrat sem v kolumnah pohvalil Eriko Žnidaršič. Oddaje, ki jih vodi, si rad ogledam, čeravno se mi zdi, da prepogosto goste ustavi, še preden do konca razvijejo svojo misel. Tako je ravnala tudi v predreferendumski oddaji. V taki oddaji je boljše, da pustiš vsakemu, da pove svoje, ne pa da mu ves čas skačeš v besedo. Posledično se zgodi to, kar se je.
Da tisti, omenim naj ministra Luko Mesca, nekdanjega ministra dr. Andreja Umka in Marka Balažica, ki so bolj mirne sorte, ne pridejo do izraza. V ospredje pa stopijo drugi. O desni strani omizja je bilo že veliko napisanega, vsekakor so nekateri razlog, vključno z Janšo, Grimsom in še kom, da je vedno 6 : 4 za levico.
Sicer pa so mene, drugače od drugih, ki so aplavdirali, zmotile naslednje besede predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič: »Pred sabo imam cvetober klenih mož, katerih besede in dejanja dejansko temeljijo na ksenofobiji, homofiliji, delno mizoginiji in delni epistemofobiji. Dragi moji gospodje, to ste vi. Poglejte si svojo podobo. Tukaj sedite in zganjate propagando, ki ne spada več v ta čas.« Hm, kolikor vem, predsednica ne opravlja več dela sodnice, da bi lahko še vedno sodila in razsojala, niti ni tožilka, da bi lahko tožila.
Nikoli me ni motilo, če je bila opozicija pod katerokoli vlado glasna in kritična. To sem zagovarjal tudi, ko smo imeli vlado Janeza Janšo. Večkrat. Ko pa si na poziciji moči, kar zdajšnja vladajoča ekipa je, potem moraš delovati mirno, spravljivo, prijazno, sicer odločno, a nikakor žaljivo. Mar ne, minister Danijel Bešič Loredan?
Prvi vtis je žal tak, da je prejšnjo jezo, ki je bila pogosto zaščitni znak Janševe vlade, zamenjal smeh, ki pa ne razkriva iskrenega veselja, ampak vse bolj jezo, tudi aroganco in slo po še več moči. Že videno. Pa smo spet tam.