Dr. Matej Lahovnik z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani je prepričan, da je trgovanje z emisijskimi kuponi anomalija. Poudarja tri vidike. Že sam način obdavčitve izpustov ogljikovega dioksida je bizaren. Trenutno smo v situaciji, ko recimo samo TEŠ letno plača ogromno tovrstnega dodatnega davka v podnebni sklad. Prihajamo torej do tega, da bi zaradi tega morali zapirati Teš, hkrati pa bi potem uvažali elektriko na primer iz BiH, kjer termoelektrarnam kuponov ni potrebno plačevati.
Kaj bi torej s tem prispevali zoper globalno segrevanje? Samo povečali bi uvozno odvisnost Slovenije. Problematično je tudi, da se sredstva iz podnebnega sklada uporabljajo nepregledno, tudi za projekte, ki nima zveze z varovanjem okolja.
Sklad bi moral biti predmet revizije računskega sodišča, opozarja Lahovnik. Predvsem bi morali preveriti, kakšne študije se financirajo iz tega sklada ter kakšen je njihov rezultat. Z denarjem sklada na primer gradijo tudi mostove, nasipe … Na ministrstvu za okolje in prostor sklad dejansko tretirajo kot zunajproračunsko postavko.
Največji problem po mnenju Lahovnika pa je: če so na ravni EU že določili dodatni davek na izpuste, kar kuponi v resnici so, bi ga morali določiti kot vsako drugo dajatev. Torej v odstotkovnem ali absolutnem znesku. Namesto tega so dovolili, da se s kuponi trguje na borzah kot z izvedenimi finančnimi instrumenti. S tem so na široko odprli vrata borznih špekulantom.
Zdaj imamo bogate borzne špekulante, hkrati so proizvajalci električne energije obremenjeni z visoko dajatvijo, gospodinjstva in gospodarstvo pa zaradi vsega skupaj plačujejo dražjo elektriko. Za okolje pa nismo storili dejansko nič, poudarja Lahovnik.
Že večkrat so bile pobude evropskih komisij, da bi se prepovedalo trgovanje z emisijskimi kuponi na borzah. Namesto tega bi morali uvesti »navadne« dajatve na izpuste, ki bi šle neposredno v proračun države oziroma podnebni sklad.
V praksi so največji zmagovalci sedanjega sistema borzni špekulanti. V Sloveniji in povsod po Evropi. Veliko jih je prav iz energetike, kjer so se »učili«. Tudi Bandelj je pred ustanovitvijo Belektrona delal v HSE, kjer je bil vodja službe tržnih analiz. Pri čemer v HSE nimajo niti enega majhnega oddelka za trgovanja z emisijskimi kuponi, čeprav to zelo vpliva na poslovanje njihovih energetskih družb.
Dodajmo še zanimivost, da je bil Bandelj študent sedanjega premierja Roberta Goloba na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Golob je bil namreč Bandljev mentor pri magistrski nalogi z naslovom Vrednotenje elektrarn v pogojih trga električne energije.
Letos je skupaj s milijonarjem Damianom Merlakom (soustanovitelj Bitstampa, menjalnice kriptovalut) in Romanom Bernardom (ustanovitelj podjetja NGEN) prek podjetja Skrinja BB postal tretjinski lastnik družbe NGEN. Ta družba ima razvito programsko opremo za spremljanje in upravljanje fleksibilnih porabnikov električne energije, proizvodnih enot in baterijskih hranilnikov. Načrtujejo širitev svojih storitev po Evropi.
Kot po navadi počnejo bogataši, ki želijo loščiti svojo podobo v družbi, je tudi Bandelj lani ustanovil dobrodelno fundacijo. Imenuje se kar po njem, mediji pa so navdušeno poročali, da je fundacija plačala letošnjo oktobrsko oskrbnino za vrtec za osem tisoč slovenskih otrok. Gre za znesek 1,8 milijona evrov. No, po tem velikodušnem darilu mu bo od 295 milijonov na podlagi borznih špekulacij s kuponi pridobljenih evrov ostalo »zgolj« še 293,2 milijona evrov.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
