Šef populistične Resnice Zoran Stevanović zanika povezave z Rusijo, vendar pa doslej ni zanikal, da bi se pred časom redno dobival z ruskim ambasadorjem v Ljubljani.

Zadnje javnomnenjske raziskave Resni.ci napovedujejo možnost preboja v parlament.

Vabilo je predsednik stranke Zoran Stevanović zaradi obveznosti s slovensko vaterpolsko reprezentanco zavrnil takoj.

Stranka ima enega zaposlenega, to je predsednik Zoran Stevanović, ki po lastnih besedah dobiva povprečno slovensko plačo, kar naj bi bilo okoli 1600 evrov.

Stranka Resnica je za svoje delovanje iz državnega proračuna prejela že več kot pol milijona evrov. Ankete ji kažejo preboj v državni zbor.

Predstavniki zunajparlamentarne stranke Resni.ca so danes vložili predlog za odpravo obveznega RTV prispevka.

Od leta 2014, ko se je začela ruska hibridna vojna proti Zahodu, je bilo večkrat izpostavljeno vprašanje vmešavanja v volilne procese zahodnih držav. Najbolj znane so obtožbe, da so Rusi leta 2016 odločilno pripomogli k izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. Toda Kremelj se je v zadnjem desetletju vmešaval v volitve še v najmanj 80 državah sveta, razkriva poročilo Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), od tega v 42 primerih tudi v Evropi. To pa samo po sebi odpira vprašanje, ali lahko dolga roka Kremlja poskuša vplivati tudi na naše parlamentarne volitve na začetku prihodnje pomladi. Odgovor je pritrdilen – in kar je še bolj zaskrbljujoče: Rusi to posredno in na različne načine počnejo že danes.

Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.

Raziskava javnega mnenja Valicona za Siol kaže, da razmerje med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja razmeroma stabilno. Med manjšimi strankami pa se nakazujejo pomembni premiki. V parlament bi se uvrstile še SD, Demokrati, Levica, Resni.ca, NSi in Vesna, kaže raziskava. Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Stranka Resnica, ki jo vodi Zoran Stevanović iz Kranja, v javnomnenjskih anketah zelo pogosto dosega uvrstitev v državni zbor. V zadnji anketi Mediane bi jo obkrožilo 3,8 odstotka anketirancev, marca je dosegla celo 4,9 odstotka. Po drugi strani pa so ji vstop v parlament ankete kazale že leta 2022, a se na koncu ni uvrstila vanj.

NSi se pritožuje nad anketami, ki naj bi bile narejene za ustvarjanje javnega mnenja, zato je objavila svojo raziskavo razpoloženja volivcev. V njej se NSi kar dobro odreže, slabe volje pa je lahko Janez Janša.

Anketa, ki jo je za časnik Delo pripravila Mediana, kaže, da bi SDS dobila štiri evropske poslance, Gibanje Svoboda dva, po enega poslanca pa Vesna, SD in NSi. Analiza podatkov kaže, da bi zunajparlamentarna stranka Resni.ca, če bi dobila še nekaj manj kot 2000 glasov volivk in volivcev, lahko dobila enega evropskega poslanca na račun SDS.

Več članov zunajparlamentarne stranke Resnica naj bi imelo po poročanju Dela in 24 ur stike s sodelavci izgnanega namestnika ruskega vojaškega atašeja v Sloveniji Sergeja Lemeševa. V stranki prorusko usmerjenost zanikajo, v povezavi med Lemeševim in kandidatom stranke na prihajajočih evropskih volitvah Bojanom Potočnikom pa ne vidijo težav.

Stranka Resnica Zorana Stevanovića se na evropske volitve podaja z nekaterimi znanimi obrazi. Na listi bodo poleg Stevanovića med drugim novinarka Polona Frelih, igralka Tanja Ribič, pisatelj in kolumnist Branko Gradišnik ter zdravnika Sabina Senčar in Stanko Pušenjak. Vrstni red liste bodo sporočili naknadno, so zapisali v stranki.

Kranjski mestni svetnik in predsednik politične stranke Resni.ca je v času epidemije iz lokalnega politika postal eden glavnih obrazov protestov proti takratni vladi Janeza Janše in represivnim epidemiološkim ukrepom. Velike ambicije je imel na lokalnih volitvah, pa na parlamentarnih in tudi na predsedniških volitvah s svojo kandidatko dr. Sabino Senčar. Povsod je pogorel, a v politiki še vedno ni rekel zadnje besede. Zdaj se zavzema za spremembo volilne kampanje, saj je prepričan, da je bila ob zadnjih volitvah njegova stranka Resni.ca žrtev političnih in medijskih kalkulacij.

Pred odločanjem državnega zbora o noveli zakona o nalezljivih bolezni so elektronsko pošto vseh poslancev zapolnila sporočila nasprotnikov cepljenja, ki zahtevajo javno razpravo.