Sodelovanje predsednika republike z izvršno vejo oblasti je po mnenju vseh predsedniških kandidatov zelo pomembno. Soglašajo tudi, da je razklanost političnega prostora velik problem. Tako med drugim napovedujejo, da bodo gradili politiko konsenza, se zavzemali za poenotenje pri ključnih strateških vsebinah in prirejali srečanja političnega vrha.

Stališča predsedniških kandidatov o pošiljanju orožja Ukrajini se razlikujejo, bi pa vsi podprli mirovna pogajanja. Kot največjo grožnjo miru sicer naštevajo različne stvari, poleg ruske agresije denimo še kibernetske grožnje, energetsko in prehransko krizo in socialno nepravičnost. Nekoliko različne poglede imajo tudi glede varovanja državne meje.

Predsedniški kandidati so v prvem televizijskem soočenju na TV Slovenija izrazili svoja stališča glede funkcije predsednika republike in njegovih pristojnostih, ki bi jih večinoma razširili. Velik poudarek so namenili predvsem zunanjepolitičnim temam in predstavljanju države na mednarodnem parketu. Enotno so obsodili sovražni govor in grožnje.

Svet stranke Levica se je včeraj odločil, da v tekmo za predsednika republike pošlje poslanca Miho Kordiša. Kordiš pravi, da se v kampanjo podaja z namenom, da funkciji predsednika vrne vsebinsko težo in obljublja, da bo predsednik, ki se bo postavil za ljudi.

Kandidaturo za predsednico republike, podprto z več kot 5000 podpisi volivcev, je danes vložila tudi Nataša Pirc Musar. Kot je ob tem poudarila, se v kampanjo podaja brez bremen strankarske preteklosti, saj da nikoli ni bila in tudi ne bo članica nobene stranke, a se že več kot 25 let zavzema za človekove pravice, vladavino prava in pravno državo.

Kandidaturo za predsednika republike je danes vložil tudi poslanec SDS Anže Logar. Obljublja, da se bo s svojim volilnim programom zavzemal za oblikovanje spodbudnega gospodarskega okolja, vključevanje mladih, zeleno preobrazbo ter vprašanje varnosti in zunanje politike, pri čemer bo po njegovem potrebno sodelovanje celotne slovenske politike.

Evropski poslanec Milan Brglez se je po tistem, ko je predsedstvo SD potrdilo njegovo kandidaturo za predsednika republike, odpovedal funkcijam v stranki in o tem konec tedna obvestil vodstvo stranke, je izvedela STA. Po neuradnih informacijah STA se tako Brglezu obeta tudi podpora Gibanja Svoboda, ki naj bi o tem odločalo v četrtek.

Kandidaturo za predsednika republike je včeraj s podporo NSi in njenih poslancev vložil tudi vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Stavi na uvrstitev v drugi krog. Kot napoveduje, se bo v kampanji zavzemal za delovne in podjetne, kot tudi za tiste, odrinjene na rob družbe. Med prioritetami sicer izpostavlja tudi krepitev miru in varnosti.

Prihodnji teden bo uradno stekla kampanja pred predsedniškimi volitvami. Kandidati, ki so napovedali vstop v predsedniško tekmo, sicer že več tednov na terenu nagovarjajo volivce, predvsem tisti, ki bodo kandidaturo vložili s podpisi podpore. Te sicer ni vložil še nobeden izmed kandidatov, prvi bodo po napovedih to storili ta teden.

Tekma za novega predsednika države se stopnjuje. Napoved Levice in NSi, da bosta vanjo vstopili s svojima kandidatoma, pa je smiselna in logična, meni komentatorka Tanja Starič. Gre namreč tudi za promocijo pred lokalnimi volitvami. A v boju za zmago podpora strank ne bo odločilna, pomembna bodo soočenja. Še vedno so možna tudi presenečenja, meni.

Kandidat za predsednika republike Anže Logar se na očitke prvaka NSi Mateja Tonina, da se v predsedniški tekmi distancira od SDS in se pomika "globoko na sredino oz. levo sredino" neposredno ni odzval. V njegovem štabu so za STA navedli le, da si Logar v kampanji želi zlasti vsebinsko razpravo in upa, da bo to ključno vodilo čim več kandidatov.

Nataša Pirc Musar ima po odstopu Marte Kos od kandidature nekoliko večjo podporo za predsednico države, je pokazala najnovejša javnomnenjska anketa, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana. Če je pred dvema tednoma uživala približno 26-odstotno podporo, je ta zdaj pri okoli 31 odstotkih. Podpora Anžetu Logarju medtem ostaja pri 23 odstotkih.

Analitik javnega mnenja Andraž Zorko meni, da odstop podpredsednice stranke Gibanje Svoboda Marte Kos od predsedniške kandidature prinaša razočaranje pomembnega dela volivcev. Ob tem se po njegovih besedah tudi postavlja vprašanje, ali si lahko največja vladna stranka privošči, da v predsedniško tekmo ne pošlje svojega kandidata.

Kandidaturo za predsednika republike je najavil tudi dolgoletni diplomat in nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl. Svojo kandidaturo razume kot alternativo drugim kandidatom. Za kandidaturo bo zbiral podpise, računa pa tudi na to, da bo dobil podporo "zelo ugledne stranke", a ne razkriva katere. Napoveduje uvrstitev v drugi krog.

Stranka SD na letošnjih predsedniških volitvah ne bo imela svojega kandidata, je po seji predsedstva SD povedala predsednica stranke Tanja Fajon. V prvem krogu volitev bodo odločitev o podpori kandidatu prepustili članstvu, v drugem krogu pa se bodo morda odločili za podporo kateremu od kandidatov. SD se bo osredotočila na lokalne volitve.

Z današnjim dnem začenjajo teči roki za volilna opravila za izvedbo predsedniških volitev, ki bodo 23. oktobra. Volivci lahko od danes s podpisi izrazijo podporo posameznim kandidatom, možno je tudi vlaganje kandidatur. Kandidati lahko te vložijo do 28. septembra, nekaj dni prej, 22. septembra, pa bo tudi uradno stekla volilna kampanja.

Predsedniško kandidaturo je na današnji tiskovni konferenci napovedal predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna. Kandidiral bo s podporo neparlamentarne stranke Nova socialdemokracija in 3000 podpisi volivcev. Dejal je, da so ključni problemi v Sloveniji demokratični deficit, nedelovanje nadzornih institucij in korupcija.

Ginekologinja Sabina Senčar bo na volitvah za predsednico republike kandidirala s podporo neparlamentarne stranke Resni.ca Zorana Stevanovića, s pomočjo katere bo tudi zbirala 3000 podpisov, ki jih v tem primeru potrebuje za vstop v tekmo. Na novinarski konferenci je kritizirala predvsem načine, na katere se je politika spopadla z epidemijo covida-19.

Kandidaturo za predsednika republike je na pretočnem prenosu na portalu YouTube napovedal filozof, novinar in delavec v avstrijski industriji Aleš Ernecl. Smisel Republike Slovenije vidi v tem, da imajo v njej Slovenci privilegije, ki jih nimajo nikjer drugje. Ob tem meni, da Slovenci v državi, ki bi morala biti namenjena Slovencem, nimajo glasu. Ernecl je sicer "zaslovel", ko se je hvalil, da je naredil "fašistični medij" - je namreč ustanovil Nacionalno tiskovno agencijo (NTA), ki pa so ji zaradi njegovih izpadov obrnili hrbet tudi mnogi na desnici.

Kandidaturo za predsednika republike je najavil tudi Ludvik Poljanec. Poljanec je kot laik prevzel zastopanje slovenskih državljanov pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Za kandidaturo se je odločil zaradi poznavanja pravnega in socialnega reda v Sloveniji in v Evropi, je dejal ob najavi kandidature, za katero bo zbiral podpise volivcev.