Predsedniški kandidati: kdo bi zamrznil članstvo v stranki, kdo ga ne bi

STA je kandidatom zastavila naslednja vprašanja:

1. Kako pomembno je po vašem mnenju sodelovanje predsednika republike z vlado, DZ in DS? V katerih primerih boste denimo zaprosili za nagovor v DZ?

2. Kako velik problem v Sloveniji je razklanost političnega prostora? Ali in kako vidite možnost preseganja le-te?

3. Če ste član politične stranke: ste že oziroma še boste članstvo v njej zamrznili ali pa boste izstopili iz stranke, če boste izvoljeni?

Odgovore kandidatov STA navaja v vrstnem redu, v kakršnem bodo kandidati objavljeni na glasovnici.

Milan Brglez

Predsednik republike mora narediti vse, da znotraj ustavnih okvirov skrbi za sodelovanje z vlado in državnim zborom. Državni zbor bi nagovoril vedno takrat, ko bi me o tem zaprosili poslanci, pa tudi takrat, ko bi menil, da se moram kot predsednik republike o določeni tematiki izjasniti.

Razklanost političnega prostora je izjemno velik problem. Zato si sam želim graditi politiko konsenza. Ne kot uravnoteževanje med eno in drugo stranjo, ampak kot gradnja na tistem, kar ljudi združuje in povezuje. Konsenzualna politika je politika iskanja skupnih točk, in ne razlik.

Članstvo v stranki bom zamrznil.

Anže Logar

Sodelovanje predsednika republike z vlado, DZ in DS je izrednega pomena, temu bom dal posebno pozornost. Ko bom ocenil, da je neka tema v političnem prostoru dosegla vrelišče in deli državljane, bom sklical vrh politike in zahteval sklic DZ.

Razklanost je velik problem. Napovedujem forum vrha slovenske politike, dvakrat letno srečanje predsednikov parlamentarnih strank, vsakoleten nagovor državljanom in dvoletno konvencijo o prihodnosti države. Ključen cilj teh pobud je poenotenje o strateških ciljih.

Članstvo v stranki bom zamrznil. Problem ni članstvo, ampak pristranskost. Te pa pri meni ne bo.

Janez Cigler Kralj

Jasna, odprta komunikacija predsednika z vlado, DZ in DS je izredno pomembna. Za nagovor v DZ bi zaprosil v izjemnih situacijah, ko bi bila denimo ogrožena varnost države in prebivalcev ali temeljni postulati države.

Normalno, da se v demokratični družbi pogledi lahko razlikujejo, žalosti pa me razklanost političnega prostora in nezmožnost dogovora. Ker smo pozabili na nekatere temeljne skupne vrednote, se včasih zdi, kot da smo skrenili s prave poti. Potrebujemo upanje, da lahko te vrednote zopet obudimo.

Če bom izvoljen, bom članstvo v NSi zamrznil. Strankarske pripadnosti ne vidim kot problem.

Miha Kordiš

Kot aktivistični predsednik bom DZ nagovoril vsakič, ko oblast ne bo upravljala skupnih zadev v korist ljudstva.

Interes delovnih ljudi, torej velike večine, ni prav nič razklan, hočemo pravično in solidarno družbo, enake pravice in blaginjo za vse. Med strankami je drugače, a so po sredi bistvene vsebinske razlike. Moj odgovor ni, da presegam razlike na način "le" polovične privatizacije zdravstva, ampak da javno zdravstvo branim.

Nikoli ne bom "zamrznil" tega, da sem levičar in socialist, strankarska izkaznica gor ali dol. Iz stranke ne bom izstopal, praznih gest je v državi že tako dovolj.

Nataša Pirc Musar

Stremljenje k istim ciljem je ključno. Predvsem na področju zunanje politike si ne smemo privoščiti, da predsednik vlade govori eno, predsednik države pa drugo. Institut podaje mnenja predsednika je bil morda premalo izkoriščen, poslužila bi se ga ob zdrsu v demokraciji ali kršenju človekovih pravic.

Razklanost političnega prostora je velik problem, zaradi katerega beležimo počasnejši gospodarski napredek kot države, ki so hkrati z nami vstopile v EU. Zavzemala se bom, da se politika na ključnih strateških vsebinah poenoti.

Nisem članica nobene stranke in nikoli nisem bila. Moja neodvisna drža je lahko odločilna prednost.

Vladimir Prebilič

Sodelovanje z vsakokratno vlado je pomembno. Predsednik vladi nastavlja ogledalo in ni podaljšana roka katerekoli oblasti. Ključno je vlado opozarjati, ko ne dela dobro, in tudi odpirati vprašanja, ki jih sama ne postavlja visoko na agendo. Zato se mi zdi pomembno, da predsednik ne izhaja iz strankarskih struktur.

Razklanost političnega prostora je velik problem in vzrok, da Slovenija ne napreduje tako, kot bi zmogla. To želim preseči s svojo kandidaturo, razlike in razklanost sem uspešno premostil tudi na ravni občine.

Nisem član nobene stranke, izstopil sem leta 2009, preden sem se podal na lokalne volitve.

Sabina Senčar

Sodelovanje z izvršno in sodno vejo oblasti je izjemno pomembno. Za nagovor v DZ bom vsekakor zaprosila v primerih zaznave kršitev človekovih pravic in svoboščin. Opozarjala bom na zakone, ki niso pravični.

Glede osnovnih vprašanj in zakonov, ki zadevajo blaginjo Slovencev, bi morala politika sodelovati. Na žalost se to ne dogaja. Zadnji primer je pobuda SDS za referendum o noveli zakona o dolgotrajni oskrbi. Ne morem se znebiti vtisa, da gre le za politično obračunavanje na račun problematike, ki bi morala biti že zdavnaj rešena.

Nisem članica nobene politične stranke, nikoli tudi nisem bila.