V Sloveniji skoraj vsak drugi pozna nekoga, ki dela na črno

Posebna raziskava Eurobarometer nakazuje, da je neprijavljeno delo v EU nenehen izziv, ki vpliva na delavce, podjetja in vlade.

Iz nje je razvidno, da je deset odstotkov Evropejcev v letu 2019 kupilo blago ali storitve, ki bi lahko vključevali neprijavljeno delo, pri čemer je šlo najpogosteje za popravila ali obnovitvena dela na domu (30 odstotkov), frizerske in kozmetične storitve (27 odstotkov) ter popravila mobilnih telefonov, avtomobilov in podobno (19 odstotkov).

V Sloveniji je bil delež potrošnikov, ki so kupili takšno blago ali storitve, 11-odstoten, največ Slovencev pa je v tem smislu vložilo v popravila predmetov (33 odstotkov), frizerske in kozmetične storitve oziroma obnovitvena dela na domu (v oboje po 28 odstotkov) ter hrano (24 odstotkov).

Med anketiranimi v EU jih je 48 odstotkov pojasnilo, da so se za tak nakup odločili zaradi nižje cene, v Sloveniji pa je bil ta delež 59-odstoten.

Kar 33 odstotkov Evropejcev sicer pozna nekoga, ki opravlja neprijavljeno delo, v Sloveniji pa je takih še več, 41 odstotkov. Po ugotovitvah avtorjev raziskave so zaradi neprijavljenega dela najbolj ogroženi samozaposleni in mobilni delavci. Raziskava tudi opozarja na nove izzive, povezane s sodelovalnim gospodarstvom.

Sicer pa polovica Evropejcev (in kar 60 odstotkov Slovencev) meni, da je tveganje odkritja neprijavljenega dela majhno, vendar se je delež anketirancev, ki ocenjujejo, da obstaja veliko tveganje, od leta 2013 povečal.

Evropska komisija je pred nekaj dnevi začela prvo evropsko kampanjo za prijavljeno delo, ob tej priložnosti pa bo tesno sodelovala z evropsko platformo za ukrepanje proti neprijavljenemu delu in Evropsko agencijo za delo (Ela).

Namen pobude je povečati ozaveščenost delavcev, podjetij in oblikovalcev politik o tem, da se neprijavljeno delo ne obrestuje, saj delavce prikrajša za socialno zaščito, izkrivlja konkurenco med podjetji in povzroča velike vrzeli v javnih financah, so sporočili iz Bruslja.

"Vsako delo je pomembno. Vsi delavci so upravičeni do socialnih pravic. S kampanjo želimo doseči, da se delavci, podjetja in vlade združijo pri priznavanju koristi prijavljenega dela. EU krepi prizadevanja za boj proti neprijavljenemu delu, spodbujanje sodelovanja med državami članicami in ozaveščanje po vsej Evropi," je začetek kampanje pospremil komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit.

V državah članicah EU se bo 16. marca začel teden ukrepanja za prijavljeno delo: med drugim bodo potekali inšpekcijski pregledi v ogroženih sektorjih, informativna srečanja, obiski srednjih šol in drugi dogodki.

Komisija bo sprejela tudi poročilo o dejavnostih evropske platforme za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, ki jo sestavljajo ustrezni organi vseh držav članic in predstavniki medsektorskih socialnih partnerjev na ravni EU.

Cilj mreže je državam EU pomagati, da se učijo druga od druge in tesneje čezmejno sodelujejo. Platforma, ki deluje od leta 2016, naj bi zdaj postala del Ele.

Neprijavljeno delo je na ravni EU opredeljeno kot vsaka plačana dejavnost, ki je po naravi zakonita, ni pa prijavljena državnim oblastem. Za ukrepanje proti neprijavljenemu delu so v prvi vrsti odgovorni nacionalni organi, hkrati pa je to pomemben politični cilj evropske strategije zaposlovanja.