Eurobarometer: Slovenci glede prihodnosti EU nadpovprečno optimistični

Večina Slovencev oz. 69 odstotkov se je glede prihodnosti EU izreklo za zelo ali dokaj optimistične, slaba tretjina pa je izrazila pesimizem. V povprečju je med 27 članicami EU sicer optimističnih 60 odstotkov, pesimističnih pa 36 odstotkov, izhaja iz konec lanskega leta opravljene javnomnenjske raziskave.

Ta kot najpomembnejša izziva za Slovence na nacionalni ravni razkriva zdravstveno in socialno varstvo ter pokojnine, ki ju je kot taka opredelilo 38 oz. 22 odstotkov. Na ravni EU pa Slovenci kot glavna izziva tako kot tudi drugi Evropejci izpostavljajo priseljevanje s 53 odstotki ter okolje in podnebne spremembe s 27 odstotki.

EU za Slovence po mnenju polovice vprašanih pomeni zlasti prosti pretok ljudi, blaga in storitev kjerkoli v EU. Na drugo in tretje mesto so postavili skupno valuto evro (47 odstotkov) in mir (36 odstotkov). Te tri odgovore so tako Slovenci kot vprašani v celotni EU najpogosteje navedli tudi kot največje dosežke unije.

Da bi se moralo več odločitev sprejemati na ravni EU, meni 65 odstotkov vprašanih Slovencev, kar je deset odstotnih točk več od evropskega povprečja. Je pa Slovenija med članicami, ki v najmanjši meri izražajo zaupanje v moč glasu EU v svetu (62 odstotkov).

Z delovanjem demokracije v EU je zadovoljnih nekaj več kot polovica Slovencev. Podobno v povprečju menijo tudi drugi Evropejci. Več kot tri četrtine Slovencev se počuti državljane EU, medtem ko ta delež med državljani 27 članic v povprečju znaša 72 odstotkov.

44 odstotkov Slovencev EU pripisuje pozitiven ugled, nevtralno nanjo gleda 39 odstotkov vprašanih, negativni ugled pa ima povezava pri 16 odstotkih Slovencev. Pri vprašanju zaupanja v institucije tako Slovenci kot Evropejci v povprečju mnogo bolj zaupajo evropskim kot nacionalnim institucijam - institucijam EU zaupa 46 odstotkov Slovencev, vladi 31 odstotkov, državnemu zboru pa le 26 odstotkov.

Eurobarometer je ugotavljal tudi podporo posameznim evropskim pobudam. O ključnih ukrepih evropskega zelenega dogovora Slovenci in Evropejci razmišljajo dokaj podobno: več kot polovica jih je za najpomembnejše opredelilo boj proti plastičnim odpadkom in ukrepe proti uporabi plastike za enkratno uporabo ter razvoj obnovljivih virov energije.

Slovenci sicer izražajo večjo podporo predstavljenim evropskim pobudam kot v povprečju ostali državljani EU, pri čemer najbolj zavzeto podpirajo tiste, ki jih tudi sicer povezujejo s podobo unije. Prostemu gibanju državljanov za delo, študij in življenje znotraj EU je naklonjenih 88 odstotkov vprašanih, gospodarski in monetarni uniji z enotno valuto 87 odstotkov, ukrepom za izboljšanje enakosti spolov na delovnem mestu pa 83 odstotkov. Najmanj, a še vedno dve tretjini vprašanih, bi jih podprlo nove ukrepe za skupen evropski azilni sistem.

Jesenska javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena novembra in decembra 2019 in je v Sloveniji zajela 1007 oseb, so danes še sporočili iz Bruslja.