Vprašanja o življenju in smrti so od nekdaj burila človeški um in iskala odgovore o občutjih. Eden od največjih mislecev 20. stoletja, švicarski psihiater Carl G. Jung, ki je s svojimi deli zaznamoval svetovno filozofijo, religiologijo, antropologijo, književnost ter psihiatrijo, je med najljubšimi tudi našemu sogovorniku dr. Iztoku J. Potočniku, znanemu anesteziologu, s katerim smo se pogovarjali tudi o tej Jungovi tezi: »Ljudje ne bežijo pred življenjem kot takim, ampak pred življenjem, kot ga doživljajo.«
Doc. dr. Mihael Černetič, doktor psiholoških znanosti, docent za področje psihoterapevtske znanosti, se je razpisal o debati o psihoterapiji v Sloveniji.
Melita Kuhar je socialna pedagoginja in socialna delavka, posebej specializirana za medčloveške odnose. Človek je socialno, družbeno, družabno bitje, dostojno življenje je zato zelo odvisno od kakovosti odnosov z okolico. Skozi odnose dozorevamo in postajamo boljši posamezniki. Zaradi boljših ljudi je boljši ves narod. Predvsem mora človek pomesti pred lastnim pragom, šele nato naj se loti tujega, če se ga sploh mora, se s staro modrostjo strinja sogovornica, ki svetuje, kako se obvarovati pred toksičnimi odnosi. Tudi molk je nasilje. Ignoranca je huda oblika nasilja.
Brez dvoma so kriminalne zgodbe, ki nas pritegnejo h gledanju v zadnjem letu, med njimi Jezero, Leninov park in Dolina rož, dovolj realne in strokovne. Po mnenju prof. dr. Petra Umka, začetnika forenzične psihologije v Sloveniji, so nadaljevanke kriminalističnega žanra, napisane po delih priljubljenega pisatelja Tadeja Goloba, zanimive tudi zaradi sodobnega, aktualnega dogajanja. Toda kako je, ko gre resnično zares in so v iskanju za storilcem na preizkušnji sposobnosti kriminalistov, policistov in forenzičnih psihologov, ki znajo najti še nekaj, na kar poprej ni nihče pomislil?
Psiholog Jordan B. Peterson je danes v izvirniku v ZDA in v Kanadi izdal nadaljevanje svoje uspešnica 12 pravil za življenje. V novi knjigi Onkraj reda je Peterson k svojim 12 pravilom iz leta 2018 dodal 12 novih pravil. Nanašajo se na mogoče izogibanje nevarnostim, ki jih prinaša preveč varnosti in nadzora.
Družinska situacija je po besedah psihologa Petra Umka vedno nekaj posebnega, družinski umori pa so pogosto povezani z doživljanjem stresa v družinskem okolju. Ob tragediji v Jančah je pojasnil, da je pri družinskih morilcih okolica v glavnem presenečena, kaj so storili, da pa je pri nas značilno, da nesporazumi ostajajo za štirimi stenami doma.
V preteklih tednih je veliko Slovencev spremljalo največjo kolesarsko dirko na svetu Tour the France, legendarno dirko po Franciji. Pregovorni ljubitelji zimskih športov smo imeli kar dva junaka na tej dirki, ki v kolesarskem svetu zagotovo pomeni največ kar je možno dobiti v kolesarstvu. Kolesarski Oskar bi lahko rekli. Tekmovanje se je razpletlo nepričakovano, saj je Primož Roglič, ki je veljal za favorita na dirki na koncu klonil pred mlajšim Tadejem Pogačarjem.
Psiholog Kristijan Musek Lešnik si želi, da bi se vsi otroci čim prej vrnili v šole, ker je to zanje najboljše. A dokler zdravstvena stroka pravi, da ukrepi zagotavljajo zdravje, iz drugih strok ne morejo posegati na njihovo področje. Je pa po njegovih besedah treba najti zdravo ravnovesje med tveganjem okužbe in psihosocialnimi tveganji.
Na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije izpostavljajo, da so v času izolacije zaradi novega koronavirusa pričakovani strah in anksioznost, potrtost in dolgčas, jeza in razdražljivost ter stigmatiziranost ljudi. Svetujejo, da si ljudje ustvarijo dnevno rutino in ji sledijo, saj je ena najbolj pomirjujočih stvari predvidljivost.
Predstojnik Centra za pozitivno psihologijo Univerze na Primorskem Kristijan Musek Lešnik je v zapisu na svojem blogu opozoril, da širjenje novega koronavirusa spremlja, včasih pa gre korak pred njo, epidemija anksioznosti. Po njegovem mnenju Sloveniji v tem trenutku manjka vzporedno spopadanje z obema epidemijama, saj ena krepi drugo, in obratno.
Ravnanje z otroki v zavodu Kengurujčki, kot ga kažejo posnetki v medijih, je po besedah psihoterapevtke Nine Kočar tragično, a če otrok živi v močnem podpornem okolju, lahko zanj niti ni tako travmatično. Podporo pa pri soočanju s tem potrebujejo tudi starši.
Celjska Mohorjeva družba je danes predstavila novo knjigo Franceta Cukjatija z naslovom Slovenske podobe zla. V njej avtor z različnih vidikov pojasnjuje izvor zla, njegove značilnosti in posledice ter nakazuje pot osvoboditve izpod ujetosti v zlo. Pri tem se v veliki meri nasloni na utemeljitelja logoterapije Viktorja E. Frankla.
