Slovenija je z današnjim dnem predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. Ta svoje vodenje Sveta začenja v znamenju kampanje pred aprilskimi predsedniškimi volitvami in vnovičnega zaostrovanja pandemije covida-19. Med pomembnejšimi temami bodo prizadevanja za reformo evropskega azilnega sistema in schengna, pa tudi podnebne spremembe.
Ozrli smo se na leto, ki je skorajda že za nami in ko je vse več misli in dejanj uprtih v supervolilno leto 2022.
Po parlamentarnih hodnikih so vedno glasnejše govorice, da naj bi se premier Janša ogreval za predčasne volitve, čeprav je koalicijskim partnerjem obljubil, da bo vztrajal do konca. Toda po besedah naših virov naj bi ugotovil, da bi bile za SDS volitve bolj ugodne takoj po predsedovanju, kot pa če bi čakal do konca pomladi.
»Nekaj več pozornosti si je predsednik vlade nakopal z internacionalizacijo sporov s političnimi strankami, mediji in drugimi akterji. A za to ni 'odgovoren' le on, temveč tudi povečan pritisk na madžarsko oblast in nekatere druge oblastne režime,« meni dr. Marko Lovec, poznavalec mednarodnih odnosov in Evropske unije.
S profesorjem za evropsko pravo Matejem Avbljem smo se pogovarjali ob začetku predsedovanja Svetu Evropske unije. Izkazalo se je, pravi rektor Nove univerze, da lahko predsednik vlade in Slovenija v procesu evropske integracije nastopata kot se za zrelo državo spodobi.
Po burnem začetku predsedovanja Svetu EU je v evropskem parlamentu bolj spravljiv javni nastop predsednika vlade poskrbel le za rahel vetrič.
Poljaki zelo dobro poznajo maršala Jozefa Pilsudskega: velja za očeta obnovitve poljske države leta 1918, kateri je pozneje vladal s trdo roko. Tako (predvsem levi del) meni, da je dvakrat osvobodil Poljsko: prvič leta 1920, ko je odbil napad sovjetske Rdeče armade, drugič pa 1935, ko je umrl.
Slovenski premier Janez Janša je konec aprila v Parizu obiskal francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki bo predsedoval Svetu EU takoj za njim, sredi mandata pa bodo v Franciji potekale predsedniške in nato še parlamentarne volitve. Med predsedovanjem so volili tudi na Poljskem, Malti in v sosednji Hrvaški; povsod so zmagale vladajoče stranke.
Slovenija si želi z vso odgovornostjo izpeljati še eno uspešno predsedovanje Svetu EU, je dejal predsednik republike Borut Pahor v včerajšnjem pogovoru z bruseljskimi think tanki. Ob tem je izrazil željo, da bi Slovenija lahko izkoristila priložnosti predsedovanja za krepitev unije in učvrstitev svoje vloge v njej.
Med protokolarnimi darili, s katerimi naj bi Slovenija počastila predsednike držav in vlad, bodo po poročanju POP TV tudi srebrni manšetni gumbi z logotipom črnega panterja – grba Karantanije, ki naj bi bil tudi logotip slovenskega predsedovanja EU.
Bo današnje glasovanje o predsedniku državnega zbora Igorju Zorčiču točka preloma, po katere se bo utrla nepovratna pot do novih predčasnih volitev? Tako je v včerajšnji izjavi nakazal vodja poslancev NSI Jožef Horvat, pretendent za novega predsednika parlamenta.
Članstvo v EU vpliva na številne vidike življenja državljanov vsake države članice. Svet EU, ki usklajuje politike in ki mu bo v drugi polovici leta predsedovala Slovenija, se sestaja v desetih sestavah, odločitve ministrov na teh za sedanjih pa se pogosto zdijo oddaljene od vsakdana večine ljudi, čeprav ga konkretno oblikujejo.
Letalska industrija jo je zelo skupila v koronski krizi. Letališča so bolj ali manj samevala, izgube so se povečevale in v številnih primerih so morale države reševati industrijo. Letališče Jožeta Pučnika si zato zagotovo nekaj denarja obeta od slovenskega predsedovanja Svetu EU v drugi polovici leta.
Predsedovanje Svetu EU v drugi polovici 2021 bo Slovenijo po prvih ocenah stalo okoli 80 milijonov evrov. To bo že drugo predsedovanje, prvo je bilo v prvi polovici 2008.
REPORTER MEDIA, d.o.o. © 2008-2025
Vse pravice pridržane.