Zakaj se Janša boji predčasnih volitev sredi predsedovanja EU? Povsod so vladajoče stranke zmagale.

Premier Janez Janša se je v intervjuju za TV Slovenija 21. maja med drugim odzval na opozicijske pozive k predčasnim volitvam. Dejal je, da bi bila kampanja in nato sestavljanje nove vlade med predsedovanje Svetu EU nedržavotvorno ravnanje: »To, da zdaj vlada pade in gremo na predčasne volitve, pomeni, da bo prvi del predsedovanja Slovenija v volilni kampanji. Mi se bomo ukvarjali sami s sabo, namesto da bi, kar je naša dolžnost vsake toliko časa, pomagali reševati težave drugih. In potem se bo vlada sestavljala še dva ali tri mesece po volitvah v drugem delu in se bodo drugi ukvarjali z nami in nam skušali pomagati, namesto da bi mi opravili svojo nalogo.«

Toda volitve med predsedovanjem Svetu EU ne bi bile nič novega. Navsezadnje bodo imeli predsedniške volitve v Franciji, ki bo predsedovala takoj za Slovenijo. Volitve bodo 10. aprila, drugi krog pa 24. aprila prihodnje leto, Francija pa bo predsedujoča država od 1. januarja do 30. junija 2022. Ker imajo v Franciji polpredsedniški sistem, se vseh zasedanj Sveta EU udeležuje predsednik republike Emmanuel Macron, ki bo tudi vodil francosko predsedovanje. Zapletlo se bo, če Macron ne bo več izvoljen za predsednika in bo za njegovo naslednico izvoljena skrajna nacionalistka in evroskeptičarka Marine Le Pen, katere popularnost narašča.

Podobno so bile volitve tudi v sosednji Hrvaški, ko je ta predsedovala Svetu EU v prvi polovici lani. Prvi krog predsedniških volitev je bil sicer 22. decembra 2019, drugi krog pa 5. januarja 2020. Novi predsednik Zoran Milanović je nato prisegel 19. februarja. Toda Hrvaška je parlamentarna demokracija podobno kot Slovenija, zato je predsedovanje Svetu EU vodil premier Andrej Plenković. Parlamentarne volitve pa so bile 5. julija, zato je kampanja segla tudi v čas predsedovanja Svetu EU. Kot je znano, je zmagala Plenkovićeva HDZ, ki je po volitvah celo sama sestavila vlado.

Med predsedovanjem Svetu EU so bile parlamentarne volitve tudi na Malti, saj je premier Joseph Muscat 1. maja 2017 razpustil parlament in sklical izredne volitve, ki so bile 3. junija 2017. Zmagala je vladajoča laburistična stranka, ki je prejela kar 55 odstotkov glasov. Malteško predsedovanje Svetu EU je trajalo od 1. januarja do 30. junija 2017.

Tudi Poljska je organizirala parlamentarne volitve med svojim predsedovanjem EU v drugi polovici leta 2011. Volitve so bile oktobra 2011, vendar pa s sestavljanjem vlade niso imeli težav, saj je bil zmagovalec takratni premier Donald Tusk, poznejši predsednik Sveta EU, ki zdaj vodi Evropsko ljudsko stranko.

Kar nekaj držav je imelo volitve tik pred predsedovanjem: Finska (2019), Slovaška (2016), Latvija (2015), Danska (2012); takoj za njimi pa Ciper (2012). V Belgiji so imeli 13. junija 2010 zvezne volitve, nato pa so ostali brez polnomočne vlade. Sestavili so jo po 541. dneh, kar je rekord v sodobni zgodovini, do takrat pa jo je kot vršilec dolžnosti vodil prejšnji premier Yves Leterme, ki je vodil tudi belgijsko predsedovanje v drugi polovici leta 2010.