Poleg na primer prostega pretoka ljudi in storitev, zaposlovanja ter programa Erasmus so v zadnjih letih na življenja Evropejcev vplivali številni drugi ukrepi in odločitve, ki jih morda niti ne opazimo.
Višja predavateljica na Evropskem inštitutu za javno upravo v Maastrichtu in izredna profesorica mednarodnih odnosov na ljubljanski Fakulteti za družbene vede Sabina Lange med njimi izpostavlja delovanje skupne kmetijske politike - hkrati zagotovljen dostojen prihodek kmeta in zadostna preskrba ter cenovno dostopna hrana - in to v kombinaciji z ukrepi za ohranjanje in razvoj podeželja.
Na življenja Evropejcev so v zadnjih letih vplivali tudi ukrepi na področju energetske politike v uniji tako z vidika razvejanosti virov kot z okoljevarstvenega vidika, raziskovanja in razvoja, financiranja znanosti, varstva potrošnikov, pa tudi pravic potnikov v avtobusnem ali letalskem prevozu.
"Mir, stabilnost, varnost. Ni treba pogledati zelo daleč čez meje, da vidimo razlike," odgovarja na vprašanje, kje se v zadnjih letih najbolj odraža vpliv odločitev EU na življenje Evropejcev.
EU ni pristojna za določanje politik na vseh področjih, temveč so nekatere, kot so zdravstvena politika, izobraževanje in kultura, v izključni pristojnosti držav članic. A čeprav imajo ministri za izobraževanje v okviru Sveta EU oziroma na ravni unije malo pristojnosti, pa, kot poudarja Langejeva, verjetno ne gre zanikati vpliva programov, kot sta Leonardo Da Vinci in Erasmus, na življenje milijonov Evropejcev.
Vpliv odločitev na področju kmetijske politike in ribištva, v katerih so pristojnosti deljene med EU in članicami, na življenje prebivalstva je konkreten in oprijemljiv za prejemnike transferjev iz evropskega proračuna, manj oprijemljiv, pa vendar konkreten, pa je za vse, ki kupujemo subvencionirano hrano, poudarja in pri tem izpostavi primerjavo cen mesa v EU in Švici.
Langejeva poudarja tudi, da se odločitve ministrov za finance, kjer je monetarna politika za države z evrom v pristojnosti EU, pogosto zdijo popolnoma oddaljene od vsakdana večine ljudi, pa vendar ga konkretno oblikujejo, s tem ko vzpostavljajo okvire za delovanje gospodarstva.
Glede teze, da manj kot ima EU pristojnosti na posameznem področju, manj odmevno je zasedanje ministrov, pa Langejeva poudarja, da sta odmevnost in pomembnost zasedanja Sveta odvisni od dnevnega reda. Svet za zunanje zadeve je tradicionalno zelo izpostavljen v medijih, tudi zato, ker je na njegovem dnevnem redu brez izjeme odzivanje na dogodke, ki tudi sicer polnijo medije. "Sankcije proti skrbno umerjenemu številu kitajskih uradnikov so zato bolj odmevne kot vzpostavitev jamstva za ogrožene otroke, ne pa tudi bolj pomembne."
V času pandemije covida-19 je posebnost zdravstvena politika, ki je v pristojnosti držav članic. Vendar pa so razmere že v prvem valu pandemije države prisilile k sodelovanju z Brusljem tako pri nabavi zaščitne opreme kot pri vračanju državljanov iz tujine in nenazadnje pri skupnem naročanju cepiv.
V zvezi s tem Langejeva opozarja, da pomanjkanje pristojnosti na nekem področju pomeni tudi pomanjkanje ekspertize, hkrati pa je pomanjkanje pristojnosti tam z razlogom: ker države članice želijo obdržati pristojnost, pogosto zaradi izjemne raznolikosti določenih sistemov. "Zdravstvena politika je eklatanten primer tega in vsaka kritika EU ravni mora upoštevati ta dejstva," ocenjuje.
Področja, kjer bi lahko Slovenija kot predsedujoča z učinkovitim vodenjem Sveta EU vplivala na sprejemanje odločitev, se po njenem ponujajo sama: zakonodaja, ki bo prispevala k okrevanju po epidemiji, kar vključuje tako okoljsko dimenzijo kot digitalizacijo, ukrepi za povečanje odpornosti EU, vključno s kibernetsko varnostjo. Potem je tu še konferenca o prihodnosti Evrope in seveda dimenzija Zahodnega Balkana, kjer si Slovenija s svojo dosledno podporo in delovanjem v smeri približevanja držav EU po njenem nabira točke tako v EU kot na Zahodnem Balkanu.
"Predsedujoča vpliva s tem, ko vodi, je dober pogajalec, deluje nepristransko in pravilno preceni, kdaj so teme zrele za pogovor na določeni ravni in kdaj za zaključek debate in glasovanje," poudarja.
Pred predsedovanjem Slovenije se pogosto izpostavlja vprašanje, kako oziroma ali sploh bodo državljani občutili, da Slovenija predseduje Svetu EU. Langejeva ocenjuje, da bomo državljani predsedovanje občutili prek povečanega interesa medijev za EU, tudi v šolah se bo poznal ta interes, pa tudi prek dogodkov, ki bodo potekali v različnih delih Slovenije, v kolikor bo epidemiološka situacija to omogočala.