Nataša Pirc Musar ima po odstopu Marte Kos od kandidature nekoliko večjo podporo za predsednico države, je pokazala najnovejša javnomnenjska anketa, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana. Če je pred dvema tednoma uživala približno 26-odstotno podporo, je ta zdaj pri okoli 31 odstotkih. Podpora Anžetu Logarju medtem ostaja pri 23 odstotkih.

Demokracija in osamosvojitev sta bila nujna predpogoja za resnično narodno enotnost, a tudi v uveljavljenih demokracijah se pojavljajo razdiralne in sovražne tendence, ki jih moramo zavrniti, če želimo živeti skupaj in v miru, je v včerajšnjem nagovoru ob začetku 57. študijskih dni Draga opozoril predsednik republike Borut Pahor.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v odzivu na poziv generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha, naj obsodi spodbujanje sovražnega govora glede dogajanja na RTV Slovenija opozoril tudi na pomen dostojnosti. "Na nas je, da naredimo vse, da delujemo z zgledom in da je vsaka naša javno izražena misel kultivirana," je zapisal.

Po odstopu Marte Kos od kandidature za predsednico republike je izvršni odbor Gibanja Svoboda včeraj sklenil, da na predsedniških volitvah ne bodo ponudili drugega kandidata. Po besedah predsednika Gibanja Svoboda in premierja Roberta Goloba se bo svet stranke v 14 dneh odločil, katerega od preostalih predsedniških kandidatov bodo podprli.

Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andrej Grah Whatmough je predsednika republike Boruta Pahorja in varuha človekovih pravic Petra Svetino pozval, da obsodita vsakršno spodbujanje sovražnega govora, ki ga po besedah direktorja pri poročanju o dogajanju na RTVS širijo nekateri mediji, so v sporočilu za javnost zapisali na RTVS.

Analitik javnega mnenja Andraž Zorko meni, da odstop podpredsednice stranke Gibanje Svoboda Marte Kos od predsedniške kandidature prinaša razočaranje pomembnega dela volivcev. Ob tem se po njegovih besedah tudi postavlja vprašanje, ali si lahko največja vladna stranka privošči, da v predsedniško tekmo ne pošlje svojega kandidata.

Vodja poslancev SD Jani Prednik ne bo kandidiral za predsednika stranke. Na to mesto ga je sicer evidentiralo več članov stranke, a se je sam odločil, da soglasja h kandidaturi ne bo podal. Rok za oddajo soglasja se je sicer iztekel včeraj ob polnoči. Zdajšnja predsednica SD Tanja Fajon bi tako lahko bila edina kandidatka za to funkcijo.

V SD se bo danes iztekel rok, do katerega lahko evidentirani kandidati za vodstvene funkcije, ki jih bodo v SD volili na jesenskem kongresu, podajo soglasje h kandidaturi. Po mandat na čelu stranke se podaja zdajšnja predsednica Tanja Fajon, po pričakovanjih bo soglasje h kandidaturi za predsednika stranke podal tudi vodja poslancev Jani Prednik.

Ameriški sodnik je v četrtek odredil objavo dela dokumentov, na podlagi katerih je bil odrejen sodni nalog za nedavno preiskavo zvezne policije na posestvu nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na Floridi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kandidaturo za predsednika republike je najavil tudi dolgoletni diplomat in nekdanji evropski poslanec Ivo Vajgl. Svojo kandidaturo razume kot alternativo drugim kandidatom. Za kandidaturo bo zbiral podpise, računa pa tudi na to, da bo dobil podporo "zelo ugledne stranke", a ne razkriva katere. Napoveduje uvrstitev v drugi krog.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek zaprosil sodišče, naj imenuje neodvisnega strokovnjaka za pregled dokumentov, ki jih je zvezna policija FBI v začetku meseca zasegla med preiskavo njegovega posestva na Floridi. Ta naj bi odločil, če lahko nekateri izmed dokumentov ostanejo zaupni, in torej ne bi postali del preiskave.

Stranka SD na letošnjih predsedniških volitvah ne bo imela svojega kandidata, je po seji predsedstva SD povedala predsednica stranke Tanja Fajon. V prvem krogu volitev bodo odločitev o podpori kandidatu prepustili članstvu, v drugem krogu pa se bodo morda odločili za podporo kateremu od kandidatov. SD se bo osredotočila na lokalne volitve.

Javnomnenjska anketa, ki jo je za časnik Delo opravila Mediana, še vedno kaže, da imata največ podpore za predsednika države Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Za Pirc Musarjevo bi tako glasovalo 26,1 odstotka vprašanih, za Logarja pa 23,4 odstotka. Sledi jima Marta Kos s 14,1 odstotka.

Z današnjim dnem začenjajo teči roki za volilna opravila za izvedbo predsedniških volitev, ki bodo 23. oktobra. Volivci lahko od danes s podpisi izrazijo podporo posameznim kandidatom, možno je tudi vlaganje kandidatur. Kandidati lahko te vložijo do 28. septembra, nekaj dni prej, 22. septembra, pa bo tudi uradno stekla volilna kampanja.

Predsedniško kandidaturo je na današnji tiskovni konferenci napovedal predsednik stranke Nova socialdemokracija Andrej Magajna. Kandidiral bo s podporo neparlamentarne stranke Nova socialdemokracija in 3000 podpisi volivcev. Dejal je, da so ključni problemi v Sloveniji demokratični deficit, nedelovanje nadzornih institucij in korupcija.

Predsednik republike Borut Pahor je ob državnem prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom tradicionalno odprl vrata predsedniške palače. V nagovoru z županjo občine Črenšovci Vero Markoja sta spomnila na zasluge Jožefa Klekla starejšega pri priključitvi Prekmurja.

Javnomnenjska raziskava Vox populi agencije Ninamedia za časnika Dnevnik in Večer kaže, da bi na predsedniških volitvah, če bi bile te minulo nedeljo, zmagala odvetnica Nataša Pirc Musar, v prvem krogu pa poslanec SDS in nekdanji zunanji minister Anže Logar. Najvišjo podporo med strankami še naprej beleži Gibanje Svoboda.

V SD se je izteklo evidentiranje kandidatov za vodstvene funkcije, ki jih bodo volili na jesenskem kongresu. V stranki so skopi z informacijami o njih, saj morajo kandidature pregledati še pristojni organi stranke. Predsednica SD Tanja Fajon je sicer ponovno kandidaturo že napovedala, vodja poslancev Jani Prednik pa odločitve še ne razkriva.

Ameriško ministrstvo za pravosodje je v ponedeljek zavrnilo zahtevo več ameriških medijev in republikanskih članov kongresa po objavi dokazov, na podlagi katerih je sodišče izdalo nalog za preiskavo posestva nekdanjega predsednika Donalda Trumpa na Floridi. Po oceni sodišča bi namreč objava lahko povzročila "nepopravljivo škodo" preiskavi.

Objavljeni nalog za preiskavo in seznam predmetov, ki jih je ameriški FBI zaplenil na Trumpovem posestvu Mar a Lago, kažeta, da je nekdanji predsednik ZDA v preiskavi zaradi oviranja pravosodja in kršenja protivohunske zakonodaje. Mediji so pred tem navajali, da je Trump iz Bele hiše odnesel dokumente o jedrskem orožju.