Nekdanji general Petr Pavel je novi češki predsednik

Babiša je premagal že v prvem krogu volitev pred dvema tednoma, ko je prejel 35,4 odstotka glasov, Babiš pa 35 odstotkov.

Volilna udeležba v drugem krogu volitev, ki je potekal v petek in včeraj, je bila visoka, 70-odstotna.

"Rad bi se zahvalil vsem, ki so glasovali zame, in tudi tistim, ki me niso volili, a so prišli na volišča, saj so jasno pokazali, da spoštujejo demokracijo in jim je mar za državo," je dejal Pavel po razglasitvi rezultatov. "Vidim, da so na teh volitvah zmagale vrednote, kot so resnica, dostojanstvo, spoštovanje in ponižnost," je dodal.

Njegov protikandidat Babiš je že priznal poraz in Pavlu v govoru pred svojimi privrženci čestital za zmago.

Tudi vodja liberalno-konservativne češke vlade Petr Fiala je včeraj Pavlu že čestital za zmago kot "kandidatu civilne družbe in demokratičnih vrednot, ki jih zastopa". Poudaril je, da je to že tretji poraz Babiša in njegove populistične stranke Ano po parlamentarnih in regionalnih volitvah leta 2021. Ocenil je, da je bil njegov poraz posledica "najbolj odvratne kampanje, v kateri je populizem združil z ekstremizmom". "Vesel sem, da je zmagal kandidat, ki si prizadeva za poenotenje mnenj in umiritev sporov," je dodal, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Volilna kampanja pred drugim krogom je bila ostra in občasno celo sovražna, zaznamovala pa jo je vojna v Ukrajini. Pavel, ki je bil prvi general iz vzhodne države članice, ki je med letoma 2015 in 2018 predsedoval vojaškemu odboru Nata, se je v volilni kampanji zavzemal za nadaljnjo podporo Kijevu. "Rusija mora v Ukrajini izgubiti - tudi z našo pomočjo," je poudaril.

Babiš pa ga je skušal prikazati kot vojnega hujskača. Pozval je k pogovorom z Moskvo in napovedal, da Poljski v primeru napada ne bo pomagal z vojaki. S tem je požel kar nekaj kritik doma in v tujini.

"Naša skupnost je nekoliko prizadeta zaradi predsedniške kampanje, številnih kriz, s katerimi smo se in se še soočamo, pa tudi zaradi političnega sloga, ki je v zadnjem času prevladoval pri nas," je dejal Pavel po razglasitvi izidov. Dodal je, da se mora to spremeniti in da so mu volivci pomagali narediti prvi korak na poti k tej spremembi.

8,3 milijona volilnih upravičencev na Češkem je tokrat tretjič v zgodovini neposredno volilo predsednika države. Pred tem je češkega oz. češkoslovaškega predsednika volil parlament. Sedanji predsednik Miloš Zeman, ki se mu bo 8. marca iztekel drugi predsedniški mandat, ni več mogel kandidirati za položaj.

Z zmago bo 61-letni Pavel postal četrti predsednik Češke, odkar je po mirni ločitvi od Slovaške leta 1993 postala neodvisna država. Nekdanji vojak, ki je sodeloval tudi v misiji Unprofor v Bosni in Hercegovini in je bil tudi načelnik generalštaba češke vojske, bo na položaju nasledil 78-letnega Zemana, ki je s svojimi kontroverznimi izjavami o migrantih, muslimanih in medijih pogosto polariziral javnost. Do lanske invazije na Ukrajino je bil tudi tesno povezan z Moskvo.

Opazovalci zdaj ne pričakujejo samo menjave generacij, temveč tudi spremembo sloga na Praškem gradu, sedežu predsednika. "Moje geslo je: sodelovanje, spodobnost in normalna komunikacija," je napovedal Pavel, ki ocenjuje, da je to tisto, kar je na Češkem v zadnjih letih zelo primanjkovalo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Čeprav je njegova vloga večinoma protokolarna, češki predsednik tudi imenuje vlado, izbira guvernerja centralne banke in ustavne sodnike ter je vrhovni poveljnik oboroženih sil.

Novi predsednik države bo položaj prevzel v času rekordne inflacije v srednjeevropski članici EU in Nata ter velikih javnofinančnih primanjkljajev, povezanih z vojno v Ukrajini.