Narasla Drava poplavlja na več mestih ob strugi, njen pretok pa bo v sredo in v prihodnjih dneh še vedno velik, opozarja Agencija RS za okolje (Arso). Tako je še vedno v veljavi opozorilo za nevarnost poplav v več občinah ob strugi na Mariborskem in Ptujskem ter v Dravogradu, a večjih težav za zdaj ni. Tudi vodnatost ostalih rek je večinoma velika.

Zaradi obilnih snežnih padavin in dežja so razmere na jugu Avstrije še vedno zaostrene. Po več plazovih, ki so se sprožili v nedeljo, nevarnost ostaja velika, zaradi česar ostajajo zaprte številne šole. Reka Krka na Koroškem je dosegla najvišjo gladino v zadnjih 30 letih, tudi več jezer je prestopilo bregove.

V Dravogradu, kjer je dopoldne prebivalce na nevarnost poplav opozorila sirena, so razmere stabilne. Pretok Drave niha od 1100 do 1300 kubičnih metrov na sekundo, na najbolj izpostavljenih območjih se reka razliva, a objektov ne ogroža. Podobno naj bi bilo vse do torka zvečer, tako da gasilci do takrat ostajajo na dežuranju.

V Dravogradu, kjer je zaradi narasle Drave in padavin za prebivalci nemirna noč, se je ponoči največji pretok reke približeval 1100 kubičnim metrom na sekundo, nato pa spet upadel, tako da se sirene za nevarnost niso oglasile. Razmere so trenutno stabilne, jih pa pristojni še naprej spremljajo, saj se bo po napovedih pretok Drave še povečeval.

Obilno deževje, ki bo danes ponehalo, je v nedeljo in v noči na ponedeljek povzročilo nekaj težav v zahodni, severni in osrednji Sloveniji. Na republiškem centru za obveščanje so zabeležili 19 dogodkov, ko je meteorna voda zalila ulice, cestišča, stanovanjske in druge objekte. Nekaj težav je v železniškem prometu in oskrbi z elektriko.

Po izrednem plimovanju in poplavljanju nižjih predelov obale v noči na sredo so pristojni v pripravljenosti pred novim poplavljanjem morja, ki je napovedano za danes dopoldne. Občine in komunalne službe so že dale brezplačno na razpolago protipoplavne vreče, prebivalce pa pozivajo k samozaščitnemu ravnanju.

Leto po neurju, ki je od sveta odrezalo vas Jelendol nad Tržičem in zaradi katerega se je sprožil plaz nad Belco v Gornjesavski dolini, škoda še vedno ni povsem odpravljena. Ko nad Belco še sanirajo skalni podor, se v Jelendolu veselijo asfalta. Medtem pa stroka opozarja pred prekomernim poseganjem v naravno okolje.

Prva groba ocena škode po sobotni ujmi v Vuzenici, ki ne zajema škode na železnici, državnih cestah in vodotokih, znaša okoli 1,3 milijona evrov, je za STA povedal župan Občine Vuzenica Franjo Golob. Vrtec, ki so ga zalile meteorne vode, je očiščen in v sredo odpira vrata, še naprej pa ostaja zaprta železniška proga.

Na Koroškem danes nadaljujejo odpravljanje in ocenjevanje škode po sobotnem neurju. V Občini Vuzenica je poplavilo 30 hiš, iz katerih še vedno odstranjujejo naplavine. Večina cest je ponovno prevoznih, medtem ko železniška proga v tem delu ostaja zaprta.

Močnejši nevihti sta se včeraj razbesneli v zaledju Kopra oz. na območju Kraškega roba ter na območju Vuzenice in Mute, kjer so hudourniki in potoki poplavljali, plaz pa je zaprl koroško progo. Razmere se zdaj vsaj nekoliko umirjajo, na Koroškem pa gasilci na terenu pomagajo občanom pri odpravljanju posledic.

Sredino neurje je predvsem v Prekmurju, na Dolenjskem in Notranjskem povzročilo nekaj nevšečnosti. Meteorna voda je tako zalila več objektov v Beltincih, Odrancih, Črenševcih, Puconcih in Kočevju. Na Vrhniki je veter prevrnil nekaj šotorov na prireditvi, v Turnišču pa je voda zalila ulico, so sporočili z Uprave RS za zaščito in reševanje.

V soboto zvečer so se po državi razbesnela neurja. Gasilci so posredovali v več občinah, kjer so črpali meteorno vodo, odstranjevali podrta drevesa in nudili pomoč občanom zaradi prekinitve z električno energijo. Trikrat so posredovali zaradi udara strel.

V Baltskem morju blizu mesta Wustrow se je v petek prevrnila manjša jadrnica, na kateri je bil nekdanji nemški predsednik Joachim Gauck. Posredovali so reševalci nemške službe za reševanje. Po besedah njegovega predstavnika za stike z javnostmi se 79-letni Gauck v nesreči ni poškodoval, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Monsunsko deževje na jugu Azije je po zadnjih podatkih zahtevalo že več kot 200 smrtnih žrtev, več milijonov ljudi so morali zaradi poplav, zemeljskih plazov in porušenja stavb evakuirati. Največ smrtnih žrtev je deževje zahtevalo v Indiji in Nepalu, kjer je skupno umrlo najmanj 178 ljudi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Na Ptujskem je včeraj zvečer divjalo neurje z močnim dežjem in vetrom, ki je podiralo drevesa in zalivalo kletne prostore objektov. Na udaru so bili posebej kraji na območju občin Hajdina, Videm in Kidričevo, obenem pa tudi sam Ptuj.

Popoldne je večji del Slovenije zajelo močno neurje. Do 18. ure so na upravi za zaščito in reševanje zabeležili 58 nesreč, ki so posledica neurja. Meteorna voda je zalila nekaj objektov, nevšečnosti pa povzroča tudi močan veter. Dež bo po napovedih agencije za okolje (Arso) ponoči prenehal.

Območja občin Celje, Dravograd, Krško, Radlje ob Dravi, Rogaška Slatina, Rogašovci, Šentilj in Vojnik je zgodaj zvečer prizadelo neurje z obilnimi padavinami in močnim vetrom. Centri za obveščanje so zabeležili 29 dogodkov. Meteorna voda je na 19 lokacijah poplavila ceste in večinoma kletne prostore objektov ter nanesla zemljino in kamenje. Na cesti Dravograd – Maribor, v občini Radlje ob Dravi je bil zaradi obilnih padavin in vode na cestišču proti večeru promet močno oviran, piše portal Koroške novice.

Zadnje deževje je povzročilo nekaj težav po Sloveniji. Republiški center za obveščanje je zabeležil 55 dogodkov, v katerih poškodovanih oseb in živali ni bilo, nastala pa je gmotna škoda. Aktiviranih je bilo 45 prostovoljnih gasilskih društev in 13 poklicnih enot. Na Koroškem sta se sprožila dva plazova na območjih občin Prevalje in Podvelka.

Ob obilnem deževju bodo danes poplavljale nekatere reke, predvsem na območju Dolenjskega krasa in Grosuplja, opozarja Agencija RS za okolje (Arso). Obilno deževje se bo še nadaljevalo, predvsem v jugovzhodni Sloveniji bo do četrtka zjutraj padlo še do okoli 50 litrov dežja na kvadratni meter.

Po napovedih Agencije RS za okolje je ponoči in zjutraj predvsem v južnih in zahodnih krajih mogoče pričakovati močnejše nalive, ob katerih lahko narastejo hudourniški vodotoki in manjše reke. Količina dežja lahko pri tem ponekod preseže 40 milimetrov v šestih urah. Povečana je tudi verjetnost zemeljskih plazov.