Leto dni po neurju v tržiškem Jelendolu spet dobivajo cesto; dela naj bi ogrozila zaščiteno Dovžanovo sotesko

Prebivalci vasic v dolini Tržiške Bistrice nad Tržičem se veselijo nove ceste, ki bo po besedah tržiškega župana Boruta Sajovica končana do sredine novembra, ko se izteče tudi rok za zaključek del. Od pravočasnega dokončanja del je odvisno, ali bo občina prejela državna sredstva za obnovo.

Po Sajovičevih besedah so sanacijska dela na cesti, ki jih v največji meri krije državni proračun, vredna skoraj dva milijona evrov. Na dodaten milijon evrov se ocenjujejo dela na vodotokih, ki jih izvajajo koncesionarji, medtem ko je občina do zdaj za sanacijo namenila blizu enega milijona evrov.

Sajovic pričakuje, da bo država naslednje leto sprejela dveletni sanacijski program za dolino, ki bi prinesel dodatna sredstva za obnovo, saj je po njegovih besedah zaključenih šele okoli 60 odstotkov najnujnejših sanacijskih del. Ocenjuje, da bi sanacijo lahko končali v treh ali štirih letih.

Na gradbiščih po dolini so se soočali z velikimi težavami na območjih, ki so bila poplavljena in so se ob gradnji izkazala kot statično problematična. Medtem pa stroka opozarja pred prekomernim poseganjem v strugo Tržiške Bistrice, tudi na območju Dovžanove soteske, ki je naravni spomenik.

Geografinja Irena Mrak z velenjske Visoke šole za varstvo okolja je v začetku leta za STA povedala, da bi bil na mestu bolj poostren naravovarstveni nadzor nad sanacijskimi deli, sicer bo od naravnega v soteski ostalo le bore malo. Po županovih navedbah so dela potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo narave.

Z zavoda so za STA sporočili, da so sodelovali pri sanaciji in pri izvajanju posegov "opozarjali izvajalce glede (ne)upoštevanja izdanih naravovarstvenih pogojev za izvedbo na določenih lokacijah, saj gre za občutljivo, naravovarstveno pomembno območje, ki je bilo zelo prizadeto".

"Z izvajalci in občino Tržič smo se zato dogovarjali glede konkretnih rešitev tudi v času gradnje na posameznih lokacijah, pa tudi na določenih odsekih po gradbenih delih pred končno sanacijo," so zapisali na zavodu.

Strokovnjaki svarijo še, da je imelo lansko neurje tako uničujoče posledice tudi zaradi številnih golosekov v hribih nad dolino. Sajovic pravi, da so jih strokovnjaki vodne stroke in geologi opozorili, da je na področju intenzivnih posekov in velikega števila gozdnih cest prišlo do bolj močne erozije, naliv pa je v dolino prinesel tudi več sečnih ostankov, ki so "mašili mostove in delali pregrade".

"Na terenskih sestankih smo se z gozdarji že pogovarjali o tem. Tudi oni opozarjajo zasebne lastnike," je dodal župan. Na Zavodu za varstvo narave so povedali, da naj se po njihovih informacijah goloseki ne bi več izvajali. Velik del gozdov nad Tržičem je v lasti družine Born, ki je eden največjih zasebnih lastnikov gozda v Sloveniji. Vodja kranjskega Zavoda za gozdove Janez Logar je za STA pojasnil, da je del težav povezan s spori med člani družine glede lastništva.

Logar in Mrakova medtem opozarjata tudi, da je vzdrževanje hudournikov v Sloveniji slabo. "Hudournikov v Sloveniji sistemsko ne urejamo - vodotoki so v domeni države in ne lastnikov zemljišč. Takšno stanje traja že kar nekaj desetletij, zato je mnogo hudourniških objektov dotrajanih, struge pa so pogosto zapolnjene s plavjem," je dejala Mrakova. Logar pa ugotavlja, da je na tem področju javna služba odpovedala, da pa je k vzdrževanju zelo težko pritegniti tudi lastnike.

Podobne težave so se po lanski ujmi še dodatno poslabšale v strugi Belce. Plaz, ki se je 30. oktobra utrgal izpod skalnega podora pred vhodom v sotesko, ki leži severno od vasi Belca, je popolnoma zasul strugo, zaradi česar so tisto noč evakuirali tudi del prebivalcev. Medtem ko so stanovanjske hiše ostale nepoškodovane, je plaz zasul tudi žago in malo hidroelektrarno v dolini.

Sanacija skalnega podora še ni končana, prav tako še vedno gradijo cesto, ki bi nadomestila cesto v sotesko, ki jo je zasul plaz. Po besedah kranjskogorske občine večino stroškov sanacije krije ministrstvo za okolje in prostor, medtem ko občina skrbi za koordinacijo. Po grobih podatkih občine je gradnja ceste do zdaj stala 350.000 evrov, 50.000 evrov sta stali miniranji, še 150.000 evrov pa je že bilo vloženih v sanacijo vodotokov.

Do danes so izvedli dve miniranji podora. Prvo lanskega decembra, drugo pa v sredini letošnjega oktobra. Trenutno gradijo tudi prvi del ceste, kar bo po besedah ministrstva za okolje omogočilo neposreden dostop za izvajanje sanacije z vrha skalnega podora. Kakšna bo končna trasa ceste in ali jo bodo sploh dokončali, pa bo odvisno od poteka sanacije skalnega podora, za katero pa še ni jasno, kako bo potekala v prihodnje. Najverjetneje bo potrebno še eno miniranje, pravijo na ministrstvu.

Plaz, ki se je utrgal lani, ni prvi pod tem skalnim podorom in cesta, ki vodi v sotesko Belce, je že dlje časa neprehodna. Tako ni omogočen dostop do pašnikov in gozdov v hribih med Belco in Gozdom Martuljkom. Do lanskega plazu je bilo v sotesko iz vasi še mogoče priti peš, zdaj pa prehod ni več mogoč.

Že od lanskega neurja, ki je ogrozilo tudi okoliške hiše, pa opravljajo dela na strugi Belce. Takoj po neurju so iz struge odstranili veliko naplavljenega materiala. Načrt urejanja struge zajema večji prodni zadrževalnik v izlivnem delu reke, torej pri sotočju s Savo Dolinko, so zapisali na Zavodu za varstvo narave, ki sodeluje tudi pri sanaciji posledic neurja v Belci.