Tisti, ki zanikajo podnebne spremembe, si v medijih izborijo precej več pozornosti kot znanstveniki, ki trdijo drugače, je razvidno iz študije, objavljene v znanstveni reviji Nature Communications. Avtorji raziskave opozarjajo, da prav to bega javnost in upočasnjuje odgovor na izzive globalnega segrevanja.

Letošnji julij je bil globalno najbolj vroč julij, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu, je včeraj sporočila ameriška Nacionalna uprava za oceane in ozračje (NOAA). Rekordna vročina je tudi zmanjšala obseg ledu na Arktiki in Antarktiki na najnižjo raven v zgodovini, ugotavljajo znanstveniki.

Islandski raziskovalci ledenikov načrtujejo postavitev obeležja ledeniku Okjökull. To je prvi ledenik, ki je izgubil bitko s podnebnimi spremembami, ki sicer ogrožajo tudi približno 400 ostalih islandskih ledenikov.

Podatki o temperaturah za letošnji junij, ki so jih v četrtek objavili ameriški strokovnjaki za podnebje, so potrdili to, kar smo Evropejci, prebivalci Azije ter delov Afrike in Južne Ameriške, nekako uganili že sami. Ta mesec je bil globalno najbolj vroč, odkar so pred 140 leti začeli beležiti podatke o temperaturah po svetu.

Gledanje spletnih video vsebin ustvari skoraj en odstotek globalnih izpustov toplogrednih plinov letno. Tretjino teh izpustov ustvarijo ponudniki videov na zahtevo, še skoraj tretjina pa odpade na spletno pornografijo. To pomeni, da ogledi pornografskih videov ustvarijo enako količino izpustov kot francoska gospodinjstva, ugotavljajo strokovnjaki.

Gledanje spletnih video vsebin ustvari skoraj en odstotek globalnih izpustov toplogrednih plinov letno. Tretjino teh izpustov ustvarijo ponudniki videov na zahtevo, še skoraj tretjina pa odpade na spletno pornografijo. To pomeni, da ogledi pornografskih videov ustvarijo enako količino izpustov kot francoska gospodinjstva, ugotavljajo strokovnjaki.

Države skupine gospodarsko najpomembnejših držav G20 so brez ZDA na vrhu, ki se je danes sklenil v japonski Osaki, v sklepni izjavi znova potrdile zavezanost "uresničitvi celotnega" pariškega podnebnega sporazuma. Voditelji vseh držav pa so se zavzeli za "okrepitev trgovinskih in geopolitičnih vezi".

Nekdanji newyorški župan Michael Bloomberg je v četrtek napovedal, da bo plačal 500 milijonov dolarjev za pobudo Dlje od ogljika, ki si prizadeva za zaprtje vseh termoelektrarn v ZDA do leta 2023 in pot v smer ekonomije s 100-odstotno čisto energijo.

Slovenija je ena okolju najprijaznejših držav na svetu. Glede na Good Country Index, za katerim stoji analitik in profesor Simon Anholt z Univerze v Vzhodni Angliji, se je na lestvici med 153 državami po pozitivnem prispevku za planet in podnebje uvrstila na četrto mesto. Pred njo so se tako uvrstile le Norveška, Švica in Portugalska.

Predstavnike gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki so organizirali današnje podnebne proteste mladih po vsej Sloveniji, je v prostorih vlade v Ljubljani danes sprejel premier Marjan Šarec. Mladi so mu predali svoje zahteve in konkretne predloge ukrepov, Šarec pa jim je ponudil sodelovanje pri oblikovanju bodoče podnebne politike države.

Po hladnem jutru je tudi včeraj Slovenijo segrelo sonce. Najvišje temperature so se povzpele vse do 24 stopinj Celzija. Lani pa smo se v tem času ob debeli snežni odeji zbudili v zelo mrzlo jutro. Živo srebro se je lani na včerajšnji dan spustilo pod -28 stopinj, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso).

Okoljevarstvene organizacije so se na dogovor o pravilih za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma, ki so ga v soboto v Katovicah dosegli pogajalci skoraj 200 držav, odzvale z razočaranjem. Menijo, da države niso dovolj smele, saj so se izognile zavezi k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred letom 2020, ko bo pariški sporazum operativen.

V poljskih Katovicah se bo danes predvidoma zaključila podnebna konferenca COP24, na kateri se skoraj 200 držav pogaja o pravilih za izvajanje pariškega sporazuma iz leta 2015. Pogajalce sicer čaka še kar nekaj napetih ur, saj konferenci grozi klavrn zaključek brez pomembnejših dosežkov. Izključena ni niti možnost podaljšanja.

Letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič, ki letos zbira podatke o onesnaženosti zraka na več kot 20.000 kilometrov dolgi poti preko Azije, je opravil dve tretjini predvidene poti. Po večdnevnem bivanju na Kitajskem in precejšnjih težavah z vremenom je preletel Mongolijo in v sredo zvečer pristal v Rusiji.

Slovenski letalec in raziskovalec podnebnih sprememb Matevž Lenarčič je danes malo po 8.30 z ultra lahkim letalom Dynamic WT9 slovaškega proizvajalca Aerospool z mariborskega letališča poletel na novo okoljsko misijo. Podatke o onesnaženosti zraka bo tokrat zbiral na več kot 20.000 kilometrov dolgi poti preko Azije.

Tusk po srečanju s Trumpom: Strinjamo se glede boja proti terorizmu, različna stališča glede podnebja, trgovine in Rusije.