Raziskovalci so ugotovili, da si je na stotine akademikov, poslovnežev in politikov, ki dvomijo o podnebnih spremembah in zviševanje temperatur pripisujejo "naravnim" razlogom, med letoma 2000 in 2016 prislužilo 50 odstotkov več objav v medijih kot enako število vrhunskih znanstvenikov s tega področja.
Podnebni skeptiki so bili bolj citirani celo v medijih v angleškem jeziku, ki imajo visoke standarde za navajanje dokazov, kot so New York Times, The Guardian, Wall Street Journal in Daily Telegraph, je študijo povzela francoska tiskovna agencija AFP.
V resnici pa se podnebni znanstveniki že dolgo strinjajo, da podnebne spremembe, ki jih v prvi vrsti povzroča raba fosilnih goriv, predstavljajo resno grožnjo civilizaciji in življenju na Zemlji na sploh.
Samo zvišanje temperature za eno stopinjo Celzije je povzročilo naraščanje morij in stopnjevanje nevarnih ekstremnih vremenskih pojavov, pri čemer pa naj bi se ozračje do konca stoletja segrelo še za tri stopinje.
"Tisti, ki zanikajo podnebne spremembe, so si izborili močan glas v politiki in znanstveni skupnosti," so opozorili avtorji študije, na čelu katerih je Alexander Petersen s kalifornijske univerze v Mercedu. "Tako nesorazmerno medijsko pokrivanje argumentov in deležnikov napačno distribuira strokovna spoznanja," so opozorili. "Prav tako podcenjuje verodostojnost avtoritet kariernih podnebnih znanstvenikov in krepi trend prevlade tistih, ki zanikajo podnebne spremembe, nad javno znanstveno razpravo," so dodali.
Ne glede na vse pa se je zaskrbljenost glede podnebnega segrevanja v zadnjem letu na svetovni ravni močno povečala. Sprožilo jo je tudi oktobrsko poročilo Združenih narodov, po katerem naj bi lahko klimatski kaos preprečila le popolna reforma svetovnega gospodarstva in potrošniških vzorcev.