Podnebno konferenco v Katovicah so 3. decembra odprli voditelji držav in vlad pogodbenic Okvirne konference ZN o spremembi podnebja (UNFCCC). V imenu Slovenije se je takrat na Poljskem mudil predsednik Borut Pahor, ki je poudaril, da uveljavitev pariškega sporazuma vodi v svet, v katerem bosta prevladovala solidarnost in podnebna pravičnost.

Nato so delo prevzeli tehnični pogajalci, ki naj bi pripravili osnovo za sprejemanje odločitev na ministrski ravni 11. in 12. decembra. A se je že v času ministrskega dela jasno pokazalo, da je uspeh še daleč.

Slovenski minister za okolje in prostor Jure Leben je pogajanja v sredo zapustil "z mešanimi občutki". "Slišal sem ogromno pogumnih besed in zavez. Iskreno dvomim, da se bodo te besede do konca tedna, ko se zaključijo tehnična pogajanja, prelila v konkretna dejanja," je sporočil. Napovedal je še, da bo Slovenija konec tedna končni predlog podprla le, če bo dovolj ambiciozen.

Po poročanju tujih tiskovnih agencij se v zadnjih dneh večina pogovorov v Katovicah osredotoča na vprašanje podnebne pomoči in krepitve ambicij pri zmanjševanju škodljivih izpustov toplogrednih plinov. Uradni glavni cilj konference je sicer oblikovanje knjige pravil za izvajanje pariškega sporazuma, a je tudi tu menda še veliko odprtega.

Kako napeto je vzdušje in kako daleč od uspeha so pogajalci skoraj 200 držav, kaže tudi dejstvo, da se je v Katovice v sredo nepričakovano vrnil generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Predsedujoči podnebni konferenci Michal Kurtyka s poljskega ministrstva za okolje pa je v četrtek dopustil možnost, da se konferenca podaljša "za nekaj dni".

Pariški sporazum države zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. Doslej ga je ratificiralo 184 držav. Podnebna konferenca v Katovicah naj bi predstavljala enega pomembnejših mejnikov na poti do začetka izvajanja tega sporazuma.