Vlada zagnala alarm: V primeru predčasnih volitev lahko pride do vsesplošnih neredov

V opozicijskih LMŠ, SD, SAB, Levica in poslanski skupini nepovezanih poslancev opozarjajo, da so razmere v državi zaskrbljujoče. Vladi in njenim ministrom očitajo, da s svojim ravnanjem ustvarjajo izredne razmere v državi. Izpostavljajo, da se vlada z odloki, da se dogajata politizacija in militarizacija policije in da smo bili na protestu v Ljubljani 5. oktobra priča prekomernemu policijskemu nasilju.

Zato so poslanci omenjenih strank s prvopodpisanim Matejem T. Vatovcem (Levica) vložili zahtevo za sklic izredne seje DZ s predlogom priporočil. Predlagali so, naj DZ vladi priporoči odstop, kar bi omogočilo predčasne volitve. Še pred tem pa naj premier Janez Janša predlaga razrešitev notranjega ministra Aleša Hojsa, vlada pa naj razreši generalnega direktorja policije Antona Olaja. Vladi bi ob tem še priporočili, na zagotovi politično in strokovno neodvisnost policije ter jo pozvali, "naj preneha omejevati temeljne pravice in svoboščine s podzakonskimi akti, ki nimajo ustrezne zakonske podlage in v pravni red vnašajo negotovost in nepredvidljivost".

Vlada očitke zavrača. Ocenjuje, da morebitna uresničitev predloga priporočil z ničemer ne bi pripomogla k izboljšanju razmer v državi ter da bi morebitne predčasne volitve izkoristili organizatorji nasilnih protestov za dodatno poslabšanje (notranje) varnosti. "Protesti bi lahko privedli do vsesplošnih neredov, kar bi hkrati narekovalo intenziviranje ukrepov za zagotavljanje javne varnosti, s tem pa tudi številčnejšo in ostrejšo uporabo policijskih pooblastil," so zapisali v mnenju, ki ga je vlada sprejela ta teden. Ob tem so dodali, da bi morebiten odstop vlade lahko znatno oslabil tudi možnosti države za obvladovanje širjenja novega koronavirusa.

Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Franca Kanglerja se v opoziciji ne zavedajo pomembne politične odgovornosti, saj Slovenija v tem trenutku predseduje svetu EU. Spomnil je, da je 5. oktobra potekal vrh EU-Zahodni Balkan, predlagateljem pa očital, da "nikogar ne moti", če se na družbenih omrežjih poziva ljudi, da "zaprejo ulice, gredo na barikade, zaprejo avtocesto ..." Namesto, da bi jih to skrbelo, da je treba zagotoviti varnost tujih predstavnikov in varovanih oseb, problematizirajo uvedbo 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije in samo uporabo prisilnih sredstev, je dodal.

Prepričan je, da je Hojs dober minister. Poskrbel je za policiste, njihove plače, objekte, policijsko opremo, je poudaril Kangler, ki zavrača tudi očitke o političnem kadrovanju v policiji. "Očitate nam, da smo krivi za nezadovoljstvo, v resnici pa s takšnimi pobudami in takšnimi ukrepi - gre sicer za vašo legitimno pravico - prav vi ustvarjate nezadovoljstvo," je dejal Kangler. "Zberite 46 glasov, vložite nezaupnico in gremo na volitve," je pozval. Ob tem pa je spraševal, ali so za demokratično družbo normalni pritiski in napadi, ki so jih bili deležni poslanci SMC po vstopu stranke v vladno koalicijo.

Morebitni pritiski na poslance seveda niso ustrezni, ampak v tej družbi je marsikaj nenormalno, je državnemu sekretarju odgovarjal Vatovec. "Nenormalno je, da vlada načrtno strada STA že praktično skoraj celo leto. Nenormalno je, kar se dogaja na Nacionalnem preiskovalnem uradu in menjave tam. Nenormalno je, da vlada zaplini svoje ljudi v središču glavnega mesta. Nenormalno je, da se ne spoštuje odločb sodišč. Nenormalno je, da imamo ministre, ki niso odgovorni za nič," je dejal Vatovec. Po besedah Lidije Divjak Mirnik (LMŠ) pa vladni predstavniki nezadovoljstvo med ljudmi povzročajo tudi s svojimi tviti in neprimerno komunikacijo.

Rudi Medved (LMŠ) je ugotavljal, da vladni odziv kaže, da vlada "živi v vzporednem svetu". Vladne navedbe o poslabšanju varnosti ob morebitnih predčasnih volitvah po njegovem mnenju niso logične, saj, kot je dejal, ljudje na ulicah protestirajo proti vladi. Kar pa zadeva obvladovanje epidemije, je po njegovi oceni vlada možnosti za to že do konca zmanjšala in ima Slovenija ponovno eno najhujših epidemioloških situacij v Evropi. Meira Hot (SD) je vladno stran spraševala, zakaj se bojijo predčasnih volitev, če tako dobro delajo in imajo takšno podporo, kot to vidijo sami.

Janez Moškrič (SDS) je poudaril, da je za nekatere ta vlada moteča od prvega dne ter da so očitki, da slabo dela, neutemeljeni. So pa po njegovih besedah zaskrbljeni tudi vlada in koalicijski poslanci, a zaradi zdravstvenega stanja glede širjenja epidemije in "protestov, ki so v zadnjem času zelo nasilni". Vlada dela odlično, je prepričan tudi Boris Doblekar (SDS). Ugotavljal je, da opozicija vsemu le nasprotuje in problematizira ter da epidemijo, bolezen in zdravje ljudi zlorablja za poceni nabiranje političnih točk. "Ustvarjate kaos, anarhijo," je dejal.

Po oceni Andreja Černigoja (NSi) se Slovenija razvija, na podeželju, od koder prihaja, jih ljudje pozdravljajo in upajo, da bo vlada še uresničila kak dober projekt. Za dokumentom, ki so ga pripravili v opoziciji, pa je po njegovi oceni "ogromna, brutalna, neustavljiva želja po oblasti". Glasovanje proti sklepom je napovedala tudi Mojca Žnidarič (SMC), ki je med drugim izpostavila, da protesti proti ukrepom za omejevanje covida potekajo tudi v drugih državah.

Zakonodajno-pravna služba DZ je sicer opozorila, da poziv k razrešitvi ali odstopu posameznih nosilcev javnih funkcij ni ukrep, na katerega bi se lahko priporočilo nanašalo in da lahko DZ politično odgovornost ministrov in predsednika vlade uveljavlja prek drugih institutov. Vprašanje politične in strokovne neodvisnosti delovanja policije tudi ni vsebina, ki bi lahko bila predmet pravno neobvezujočega priporočila vladi. To bi moralo izhajati že iz statusa policije kot organa v sestavi in je tudi že sestavni del temeljnih ustavni načel.

Na koncu je predlagana priporočila podprlo osem članov odbora, proti jih je bilo deset.