Alfonz Kodrič, basist mariborske Opere, je kot mladostnik sanjaril, da bo postal igralec, a je na koncu prevladala ljubezen do glasbe in dejstvo, da premore enega najnižjih in relativno redkih glasov v operi – basso profondo. Tega, da se je namesto dramski igri posvetil operi, ni nikoli obžaloval. V SNG Maribor, ki mu je zvest že celotno svojo kariero, je poleg opernih ambicij delno uresničil ali vsaj okusiti tudi tiste igralske. Nedavno smo ga poleg vloge Sarastra v Mozartovi Čarobni piščali lahko ponovno videli tudi v dramski vlogi gestapovskega poveljnika v predstavi To noč sem jo videl po romanu Draga Jančarja.

Operna režiserka Eva Hribernik se je v opero zaljubila še kot študentka. Potem je sledila sebi in svojemu srcu ter se po zaključenem študiju dramaturgije na ljubljanski AGRFT podala še na študij operne režije v Italijo. Danes, kot pravi, uresničuje svoje sanje. V teh dneh je na oder ljubljanske Opere postavila Leharjevo Deželo smehljaja in Ajdičevo komično opero Miši v operni hiši, katerih sporočilo je prav to, kako zelo pomembno je, da človek posluša svoje srce in ne glede na vse ostane zvest sam sebi.

Čeprav je njena baza trenutno v rodnem Mariboru, boste Niko Gorič, izjemno slovensko sopranistko, težko našli doma. Včasih se zgodi, da v enem samem tednu nastopi v petih različnih mestih, s petimi različnimi programi, v dih jemajočih svetovnih koncertnih dvoranah, s pomembnimi dirigenti in izjemnimi glasbenimi sestavi. Vse to je v Sloveniji, vsaj zdi se tako, pogosto spregledano.

Glasbena kariera Branka Robinšaka se je sicer začela v zabavni glasbi, a njegov prodorni glas je že takrat dajal slutiti, da je ustvarjen za nekaj več. Leta 1983 je kot tenorist debitiral v ljubljanski Operi, temu je sledila zavidanja vredna mednarodna kariera, na katero smo v luči njegove 40-letnice petja na opernih in koncertnih odrih obujali spomine tudi v tokratnem intervjuju.

Baritonist Slavko Savinšek se je rodil v Beogradu, v družini Slovencev, ki so se tja preselili leta 1928. V mladosti je bil perspektivni matematik, a ljubezen do petja je očitno prevladala nad naravoslovjem in ga iz rodnega Beograda pripeljala v Slovenijo. Kot sam pravi, te odločitve ni nikoli niti za sekundo obžaloval. Odru ljubljanske je tako zvest že skoraj 30 let, na njem pa je poustvaril več kot 50 različnih vlog.

V rani mladosti je bila njena vzornica Anna Oxa, z njeno pesmijo je prišla na avdicijo za operni zbor v SNG Maribor. Potem je prišel prelomni trenutek, ko je ob petju Dragice Kovačič začutila, da si tudi sama želi tako peti. Glasbena pot Rebeke Lokar je bila polna raznih preobratov, naključij, zgodil se je celo »italijanski domino efekt«.

Svetovna premiera! Zgodovino se lahko piše na več načinov, tudi tako, kot jo je v ponedeljek spisal Tamburaški orkester Dobreš v sodelovanju s Festivalom Ljubljana in pod pokroviteljstvom župana Občine Črnomelj in generalnega sponzorja družbe Perspektiva pod taktirko Vesne in Dari Južna, soustvarjali nepozaben dogodek z pridihom Bele krajine v Ljubljanskih Križankah. Opera V objemu Lahinje je sploh prva tamburaška opera na svetu.

Ruska operna zvezda, sopranistka Ana Netrebko se maja vrača na evropske odre. Nedavno je sicer obsodila rusko agresijo v Ukrajini. Po ruskem napadu na Ukrajino so se številni ruskih umetniki znašli pod pritiskom Evrope in ZDA, da javno zavzemajo stališče glede vojne.

Po četrtkovi premieri opere Faust v SNG Opera in balet Ljubljana je flamski režiser in scenarist Frank Van Laecke na odru podal izjavo, da mu je direktor Opere prepovedal uporabo rumenih in modrih zastavic na odru. V Operi odgovarjajo, da tako direktor Staš Ravter kot umetniški direktor opere Marko Hribernik prej nista vedela za režiserjevo namero.

Generalni direktor newyorške Metropolitanske opere (Met) Peter Gelb je sporočil, da so slavno rusko sopranistko Ano Netrebko umaknili s programa nastopov, ker ni izpolnila zahteve, da med vojno v Ukrajini javno odreče svojo podporo ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Zamenjala jo bo Ukrajinka Ljudmila Monastirska.

Prvakinja mariborske Opere in letošnja nagrajenka Prešernovega sklada Andreja Zakonjšek Krt ima za seboj širok diapazon vlog, od baročnih do sodobnih.

Saro Briški Cirman slovenska javnost pozna predvsem kot ekstravagantno pop pevko Raiven, toda večji del njenega življenja poteka v povsem drugih, morda celo nekoliko konservativno obarvanih okvirih. V daljšem obdobju, ko je bila odsotna s slovenske pop scene, se je tako posvečala predvsem opernemu petju, pred dnevi pa se je v velikem slogu vrnila tudi kot Raiven in z največ glasovi občinstva postala zmagovalka festivala Popevka.

V Zagorju ob Savi, ki so se po uspehu Primoža Rogliča na Olimpijskih igrah v Tokiu, vpisali med "zlata" slovenska mesta, se počasi pripravljajo na svoj občinski praznik, ki je 9. avgusta. V sklop prireditev v čast prazniku sovpada tudi praznovanje 101. obletnice rojstnega dne opernega pevca Ladka Korošca, ki se je rodil v Zagorju.

Slovita Sydneyjska opera bo po marčevskem zaprtju, skladnem z ukrepi za zajezitev novega koronavirusa, danes ponovno odprla vrata z opereto Vesela vdova. V operni hiši bodo sprejemali obiskovalce z maskami, zasedenost pa bo lahko 75-odstotna, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Jože Vidic, solist ljubljanske Opere, ima za seboj na desetine različnih opernih vlog in vsaki je, kadar jo ustvarja, maksimalno predan.

SNG Opera in balet Ljubljana je po skoraj 40 letih na oder postavila klasični diptih iz tradicije italijanske veristične opere - Cavallerio rusticano Pietra Mascagnija in Glumače Ruggiera Leoncavalla. Režijo so zaupali staremu znancu Manfredu Schweigkoflerju, orkester pa bo prvič vodil ameriški dirigent italijanskih korenin Marc Tardue.