Falstaff je tokrat nastal v koprodukciji z gledališčem Teatro Goldoni iz italijanskega Livorna. Pod režijo se podpisuje umetniški direktor omenjenega gledališča Emanuele Gamba. Orkester bo vodil priznani italijanski dirigent Marco Guidarini, sicer glavni dirigent opernega gledališča v poljskem Poznanju.
Kot je režiser Gamba, ki je Falstaffa tokrat postavil v cirkus, zapisal v gledališkem listu, se zdi, da je zadnje Verdijeva opera zasnovana na dveh različnih ravneh. Prvi del je stvarno dogajanje, ki je postavljeno nasproti drugemu delu. Ta je popolnoma nerazumski in se spogleduje z bajko in legendo in skupaj z domišljijskimi preoblekami ustvari nezdružljivo slogovno nasprotje vsemu, kar se v tej operi zgodi prej. Falstaff je po njegovih besedah ostra in dobro premišljena komedija, značilna za akcijsko gledališče.
V naslovni vlogi Falstaffa se tokrat predstavljata prvak ljubljanske Opere Jože Vidic in gostujoči solist iz Beograda Nebojša Babić, ki bo tudi nastopil na današnji premieri.
Iz beneškega gledališča Le Fenice prihajata scenograf Massimo Checchetto, ki je tudi umetniški vodja beneškega karnevala, in kostumograf italijansko-argentinskega rodu Carlos Tieppo.
Libreto po Shakespearovi komediji Vesele ženske windsorske in odlomkih kraljevske igre Henrik IV. je napisal italijanski pesnik, pisatelj in skladatelj Arrigo Boito (1842 - 1918).
Krstna izvedba Falstaffa je bila 9. februarja 1893 v milanski Scali in je požela velik uspeh. Uprizorili so jo v drugih večjih italijanskih mestih ter Dunaju in Berlinu. Po začetnem uspehu je Falstaff za nekaj let utonil v pozabo in šele v začetku 20. stoletja po zaslugi Arturja Toscaninija doživel obuditev in sčasoma postal del železnega repertoarja.
V Ljubljani je bil Falstaff prvič uprizorjen 22. aprila 1939 v režiji Mirka Poliča, sledile so postavitve v sezonah 1951/1952, 1977/1978 in 1993/1994 v režiji Vinka Möderndorferja.
Po današnji premieri je Falstaff ta mesec še šestkrat na sporedu do 12. oktobra.