V intervjuju spregovori o svoji umetniški poti in nekaterih opernih vlogah, pa tudi o tem, zakaj sta mu pri oblikovanju vloge zelo pomembna maska in kostum.
»Stalno sem si želel igrati nekega ljubimca, ampak ni nisem prišel do takšne vloge, ker je preprosto ni,« hudomušno odgovori na vprašanje, ali je imel morda kdaj občutek, da so basovske vloge v senci tenorjev.
Sodeloval je tudi z nekaterimi sodobnimi slovenskimi skladatelji, kar mu je še posebej pri srcu, saj je tako on tisti, ki prvi vdahne življenje določenemu liku.
Kakšnih posebnih vzornikov v operi ni imel, saj je, kot pravi, bolj samosvoj, še vedno pa občuduje glas svojega mentorja in kolega Valentina Pivovarova, za katerega pravi, da se takšen glas rodi enkrat v sto letih.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
