Nato se pripravlja tudi na vojskovanje v vesolju

Ministri so se prvi dan, v sredo, dogovorili o paketu političnih in vojaških ukrepov, s katerimi naj bi okrepili kolektivno obrambo pred spornimi ruskimi raketami srednjega dosega tipa 9M729 po odpovedi pogodbe o omejitvi jedrskih raket srednjega dosega (INF). Ta naj bi dokončno ugasnila 2. avgusta.

Danes naj bi nadaljevali razpravo o obrambnih izdatkih. Zaveznice naj bi do leta 2024 za obrambo namenile dva odstotka BDP, kar zaenkrat dosega osem zaveznic. Novi statistični podatki za letos sicer kažejo na 3,9-odstoten realen dvig v evropskih zaveznicah in Kanadi, kar v Washingtonu pozdravljajo.

Slovenija naj bi sicer letos za obrambo namenila 1,04 odstotka BDP, do leta 2024 pa 1,5 odstotka. Po deležu BDP bodo za obrambo letos manj od nje namenili le Luksemburg, Belgija in Španija.

Obrambni ministri bodo danes pregledali tudi napredek pri uresničevanju pobude za zagotavljanje Natove pripravljenosti, potrdili pa naj bi tudi sploh prvo zavezniško vesoljsko politiko. Nato naj bi igral povezovalno vlogo pri delitvi zmogljivosti in informacij med zaveznicami.

Zaveznice sicer za zdaj naj ne bi vozile orožja v vesolje, je pa mogoče, da bi - kot nedavno kibernetika - tudi vesolje v prihodnje lahko postalo posebna vojaška domena - poleg operacij na kopnem, v zraku in na morju.