Načelnica generalštaba je v včerajšnjem daljšem srečanju z mediji predstavila aktualno stanje v SV tako s stališča kadrovskih in finančnih virov kot tudi s stališča sodelovanja z drugimi varnostnimi deležniki doma in na tujem.
Pomanjkljivosti, ki so se v minulih letih nabirale v vojski, od nikoli dokončane profesionalizacije pa do vsakokratnih zaostankov v njeni modernizaciji, po njenih besedah ni mogoče odpraviti v enem koledarskem letu. Je pa mogoče ob zagotovitvi ustreznih finančnih sredstev pričakovati obrat trenutnih trendov.
Sredstva za Slovensko vojsko se medtem v zadnjih letih sicer ponovno povečujejo, a po besedah načelnice še vedno ne dosegajo predkrizne ravni. Sredstva za vojsko naj bi po predlogu finančnega načrta v letu 2020 dosegla 416, v letu 2021 pa 452 milijonov evrov.
Sicer pa trendi kažejo, da je kadra v SV manj in da je povprečno starejši, medtem ko se obseg nalog pripadnikov ni zmanjšal. Kljub vsemu pa je načelnica ob julijskem obisku poveljstev operativne ravni, centra vojaških šol, poveljstva sil, poveljstev brigad in taktičnih enot ugotovila, da ti delo opravljajo predano, požrtvovalno in strokovno.
Po podatkih SV glede na kadrovski načrt vlade trenutno beležijo kadrovski primanjkljaj 1341 pripadnikov, od tega 848 pripadnikov stalne sestave in 493 pripadnikov pogodbene rezerve. Sredi avgusta je tako SV štela 6406 pripadnikov stalne sestave in 707 pripadnikov pogodbene rezerve. Trend odhodov se sicer v zadnjih mesecih po zagotovilih Ermenčeve umirja.
Načelnica se je dotaknila tudi aktivnosti 411 pripadnikov SV, ki pomagajo policiji pri varovanju državne meje, in aktualnega prikaza sodelovanja 340 pripadnikov SV v 12 mednarodnih operacijah in misijah. Ob tej priložnosti pa je posebej omenila tudi skorajšnjo konferenco vojaškega odbora Nata v sestavi načelnikov obrambnih sil držav članic, ki bo sredi septembra v Ljubljani in ki velja za dogodek državnega pomena.
Ermenčeva včeraj še ni govorila o vsebini Bele knjige o obrambi, ki naj bi jo ministrstvo za obrambo predstavilo septembra in ki naj bi opredelila raven ambicij, načrtovan obseg in strukturo Slovenske vojske ter njen razvoj.
Je pa v odgovorih na novinarska vprašanja komentirala aktualne kadrovske odločitve na nekaterih pomembnih mestih v vojaški organizaciji. V tem pogledu je izpostavila zlasti pomen lojalnosti, spoštovanja predpisov in medsebojnega spoštovanja med nadrejenimi in podrejenimi v SV.
Tako je v zvezi s kazensko ovadbo zoper medij, ki je prvi pisal o tem, da naj bi bila hospitalizirana, in v zvezi z razrešitvijo nekdanjega poveljnika poveljstva sil Mihe Škerbinca dejala, da je s tem želela zlasti zaščititi institut načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Kot je pojasnila, je bila tako doma kot v mednarodnih vojaških krogih namreč deležna vse pogostejših vprašanj o njenem zdravstvenem stanju, zato se je odločila ukrepati. Obenem je Ermenčeva zatrdila, da je odličnega zdravja.
Komentirala je tudi postopek zoper predsednika Sindikata vojakov Slovenije Gvida Novaka, ki mu je po poročanju medijev disciplinski organ izrekel prenehanje delovnega razmerja, ki pa ne bo izvršeno, če v enem letu ne stori nove kršitve. Kot je dejala, je Novak zanjo častnik SV, razporejen na formacijsko dolžnost.
Sama v disciplinskem postopku sicer ni sodelovala, se pa strinja, da je kršil vojaško disciplino. Kot je poudarila, bi od lojalnega pripadnika SV pričakovala, da bo svoje pripombe posredoval in pravice uveljavljal po službeni poti, torej po liniji poveljevanja. Hkrati pa je Ermenčeva izpostavila pomen medsebojnega spoštovanja med nadrejenimi in podrejenimi pripadniki SV.
Še eno odmevnejšo kadrovsko spremembo, prerazporeditev dolgoletnega predstavnika za odnose z javnostmi Simona Koreza, pa je pojasnila z ravnanjem v skladu z obveznimi usmeritvami v kariernih poteh v SV. Te namreč določajo, da naj bi bil pripadnik SV na istem položaju od tri do pet let.