Do parlamentarnih volitev ostaja še šest mesecev, z vsakim dnem pa je nekaj neznank manj.

Kuge, lakote, in Marjana Šarca – reši nas, o Gospod! Bolj kot strmoglavljenje tečaja bitcoina ali nova recesija bi nas morala v tem letu skrbeti morebitna (relativna) zmaga stranke Marjana Šarca na parlamentarnih volitvah.

V letu dni smo in še bomo trikrat vabljeni na volišča. Izbrali smo že predsednika države, v začetku junija bomo z volitvami poslancev državnega zbora sooblikovali novo vlado, novembra pa si izvolili lokalne svetnike in župane. Super volilno leto, v katerem lahko poskrbimo za »super« slabo volilno udeležbo.

Propadlo zasebno banko v lasti pretežno levih tajkunov je pozneje z velikansko državno dokapitalizacijo reševala vlada Alenke Bratušek.

Anton Šarec je bratranec kamniškega župana in predsedniškega kandidata Marjana Šarca, obenem pa dober znanec policije in sodišč, ki trenutno zaradi povratništva v priporu, poroča Svet24.

Dr. Matej Makarovič, sociolog

Kako naj zadrži politični kapital s predsedniških volitev, saj je Marjan Šarec tako rekoč ustvarjen iz nič, brez programa in ekipe, ki bi segala prek lokalne županske ravni?

Po javnomnenjski anketi, ki jo je za POP TV izvedla Mediana, vlado Mira Cerarja podpira 32,9 odstotka vprašanih, ne podpira pa je 54,5 odstotka.

Pobudniki za ustanovitev stranke Prstan so prejšnji teden sporočili, da niso dosegli svojega vmesnega cilja pri naboru kandidatov za državnozborske volitve, zato so ustavili aktivnosti za ustanovitev stranke.

Med kandidati na njegovi listi naj bi bili tudi nekateri ugledni sedanji in nekdanji poslanci, izbiral naj bi tako med levimi kot desnimi, v parlamentu pa bi bil jeziček na tehtnici.

Marjan Šarec se je konservativnemu slovenskemu volilnemu telesu (volili so ga tudi privrženci SDS in NSI) približal še z odmero proticerkvenosti, ki jo je pokazal z nasprotovanjem blagoslovitvi osnovne šole v Grosupljem.

Poslanci bodo maja prihodnje leto še zadnjič sedli v poslanske klopi. Prvič po desetih letih bomo odšli na redne državnozborske volitve – najbrž že v začetku junija.

Predsedniške volitve so pokazale, da je politični domet Marjana Šarca lahko velik, čeprav menim, da je še zelo pretirano soditi, da bi lahko postal kandidat levice za mandatarja.

Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja

Po prejetih glasovnicah iz tujine je državna volilna komisija objavila dokončne rezultate predsedniških volitev. Za zmagovalca Boruta Pahorja je volilo 378.307 volivcev oziroma 53,09 odstotka, za Marjana Šarca pa 334.239 volivcev oziroma 46,91 odstotka.

Objavljamo pismo bralke, ki smo ga danes prejeli na uredništvo.

Ihanski župnik Andrej M. Poznič svoja politična razmišljanja objavlja v Družini in na portalu Časnik. Pred predsedniškimi volitvami je razkril, da bo volil sedanjega predsednika Boruta Pahorja, ker na desnici ni izvoljivega kandidata.

V prvem krogu predsedniških volitev je Marjana Šarca večinoma podprla tako imenovana trda levica, skoraj do zmage v drugem krogu pa so ga pripeljali volivci desnice.

Nekaj dni po predsedniških volitvah so Šarčevi strici iz ozadja spet prilezli na plano: Kučan, Golobič, Toš in druščina so poslušali, kaj ima o pravih obrazih za povedati nekdanji oznovec in Kučanov svetovalec Zdenko Roter.

Dr. Aleš Maver, politični analitik