Njegov domet bolje kaže število podpornikov v prvem kot v drugem krogu, pri čemer ga je že v prvem krogu podprlo precej volivcev Levice, ki bodo imeli na parlamentarnih volitvah svojo stranko.
Podpore, ki jo je prejel kot predsedniški kandidat, tako nikakor ne moremo kar preslikati v strankarsko podporo na junijskih volitvah, ker so ga podprli tudi mnogi že strankarsko opredeljeni. Poleg tega bo parlamentarna tekma bistveno bolj ostra kot predsedniška, saj bodo tako vložki kot glavna nagrada bistveno višji, ker je premierski položaj neprimerno vplivnejši od predsedniškega.
Šarec ima za povprečnega slovenskega volivca zanimiv politični profil – »veren, socialno usmerjen pragmatik in politični naturščik, ki zagovarja državno/javno lastništvo«, zato ni presenetljivo, da je zmagal v nekaterih izrazito desnih volilnih okrajih, kot so Mozirje, Škofja Loka 2 ali Kranj 3, in sicer ob nadpovprečno volilni udeležbi v primerjavi s slovenskim povprečjem.
Ne smemo tudi zanemariti, da mu njegove igralske izkušnje pri politiki, ki je svojevrsten politični oder, gotovo koristijo. Poleg tega lahko Šarec tudi pred parlamentarnimi volitvami računa na podporo dominantnih medijev in glede na njegovo stališče nasprotovanja privatizaciji tudi na podporo vsaj nekaterih menedžerjev državnih podjetij in z njimi povezanimi interesnimi skupinami.
Po drugi strani pa v parlamentarni tekmi ne bo več mogel igrati na karto presenečenja. Največ volivcev bosta verjetno pobirali stranki SMC in SLS, malo tudi Desus. Njegov nastop na parlamentarnih volitvah pomeni, da se bo SLS zelo težko prebila nazaj v parlament, SMC pa bo imela precej težav obstati v njem, medtem ko se bo Židan težko pozicioniral kot kandidat levice za mandatarja.
Ne smemo spregledati, da je tudi po javnomnenjskih raziskavah precej ljudi še neopredeljenih, a prav za te glasove se bodo borile nove stranke. Pri tem pa Šarčeva stranka še zdaleč ne bo edina nova stranka, saj bodo tako na levici kot desnici nastopile vsaj po tri nove stranke, pri čemer bodo tiste brez podpore dominantnih medijev v bistveno slabšem položaju.
Ne smemo pa pozabiti, da ima Šarec med svojimi podporniki precej volivcev, ki niso stabilna volilna baza, kot jih je hitro pridobil, jih lahko tudi hitro izgubi. Do volitev je še pol leta in do takrat se bo še marsikaj dogajalo, pravila igre v parlamentarni tekmi pa so precej drugačna kot v predsedniški. Predsedniška tekma je bolj podobna prijateljski tekmi, parlamentarna pa bo veliki finale, kjer se bodo vsi borili brezkompromisno z vsemi močmi.
Šarec po mojem sicer ne more ponoviti uspeha Cerarja na zadnjih volitvah, hkrati pa vsaj zazdaj kaže, da bo njegova stranka prišla v parlament in da bo težko, ne pa tudi nemogoče, sestaviti bodočo koalicijo brez nje.