Koalicija z Resnico zahteva, da je volilna pravica na lokalnih volitvah pogojena z državljanstvom. Koalicija pa referendumu nasprotuje, saj je DZ o tem že odločil. Menijo, da gre za ljudi, ki tu živijo in plačujejo davke.

Poslanci so razdeljeni glede dopustnosti posvetovalnega referenduma. DZ je sredi junija namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. V koaliciji in Resnici menijo, da sprejetje sprememb in postopki v zvezi z morebitnim zakonodajnim referendumom o tem zakonu sami po sebi ne pomenijo, da DZ v okviru svojih zakonodajnih pristojnosti ne bi mogel ugotavljati volje volivcev glede prihodnje ureditve tega področja.

V opoziciji medtem poudarjajo, da zakon o referendumu in o ljudski iniciativi jasno določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Poudarili so, da je o tem vprašanju DZ že odločil. Menijo, da je razpis posvetovalnega referenduma zato zloraba demokratičnih institutov.

Tudi ustavni pravnik Igor Kaučič, ki je sodeloval pri ustvarjanju zakona o referendumu, je v ponedeljek za Odmeve ocenil, da referendum o tej temi ni dopusten. Poudaril je, da je bil v konkretnem primeru zakon že sprejet, še več, o njem so začeli teči referendumski postopki za zakonodajni referendum. Po njegovih besedah bi se lahko zgodilo, da bosta v roku enega meseca dva referenduma o istem vprašanju, kar je pravno sporno. "Ne izključujem tudi možnosti, da bo opozicija odlok o razpisu referenduma osporavala na ustavnem sodišču," je dejal.

Po besedah predstavnika predlagatelja Andreja Kosija (SDS) so se migracijske in demografske razmere bistveno spremenile od leta 2002, ko je bila državljanom tretjih držav s stalnim prebivališčem priznana aktivna volilna pravica na lokalnih volitvah. Njihov delež v posamezni lokalni skupnosti je zdaj namreč bistveno večji. Meni, da se zato upravičeno ponovno zastavlja vprašanje, ali naj bo ta pravica še naprej vezana zgolj na pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje ali naj bo vezana na državljanstvo.

V poslanski skupini NSi, SLS in Fokus menijo, da mora biti volilna pravica na lokalnih volitvah pogojena z državljanstvom, kot to velja za državnozborske volitve in volitve predsednika republike, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal Srečko Ocvirk. Dodal je, da lahko tujci v skladu z veljavno zakonodajo po 10 letih bivanja v Sloveniji pridobijo državljanstvo in s tem volilno pravico. Poudaril je, da tudi ostale države Slovencem, ki tam živijo, ne dajejo možnosti sodelovanja na lokalnih volitvah.

Volilna pravica je ena temeljnih političnih pravic, zato mora biti vprašanje, komu in pod kakšnimi pogoji jo država priznava, urejeno jasno, pravično in na podlagi primerljivih meril, je poudarila Elena Zavadlav Ušaj iz poslanske skupine Demokrati. Primerjava z drugimi evropskimi državami po njenih besedah kaže, da slovenska ureditev ni samoumevna. Francija, Nemčija in Italija državljanom tretjih držav lokalne volilne pravice ne priznavajo, medtem ko jo Španija in Portugalska vežeta na vzajemnost oziroma bilateralno medsebojno priznavanje. Prav zato poslanci Demokratov izpostavljajo načelo vzajemnosti.

Vodja poslanske skupine Resnica Katja Kokot meni, da volivci na lokalnih volitvah ne odločajo zgolj o tem, kdo bo župan, ampak o vprašanjih, ki neposredno vplivajo na življenje ljudi. Zato politična volilna pravica po njenih besedah ni samo administrativna posledica prijavljenega stalnega prebivališča, temveč gre za eno najpomembnejših demokratičnih pravic.

Trije posvetovalni referendumi, ki jih predlaga koalicija, imajo po oceni Duška Vujanovića (Svoboda) namen, da preusmerijo, zameglijo in zmanjšajo pomen zakonodajnega referenduma o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Prepričan je tudi, da je spreminjanje kroga volilnih upravičencev tik pred lokalnimi volitvami rušenje zaupanja v demokracijo. "Če hočemo ohraniti svobodno in demokratično državo, moramo 11. oktobra glasovati štirikrat proti," je prepričan Vujanović.

Luka Goršek (SD) je medtem poudaril, da ista vlada, ki od vsakega tujca zahteva popolno asimilacijo v slovensko družbo, tujcem jemlje konkretna sredstva za vključitev. Znova je napovedal, da bodo v SD ob prvi priložnosti vložili zahtevo za ustavno presojo ukrepa, s katerim je bila državljanom tretjih držav odvzeta volilna pravica na lokalnih volitvah.

Nataša Sukič (Levica) je poudarila, da danes govorijo o posameznikih, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče in so tukaj pet let ali več. "Tukaj delajo, plačujejo davke in prispevke, tukaj živijo njihovi otroci, tukaj uporabljajo vrtce, šole, zdravstvene domove, javni prevoz in ceste. Lokalne politike, o katerih naj bi odločali, jih vsak dan neposredno zadevajo prav toliko kot njihove sosede s slovenskim ali evropskim državljanstvom," je prepričana.

Razprava se je med drugim vrtela okoli povečanja števila tujcev v Sloveniji od leta 2002, pridobitvi slovenskega državljanstva za pridobitev odločanja in učinkovitosti prejšnje vlade. Mestoma se je spustila tudi na osebno raven, tako je bila denimo tarča ostrih besed Žana Mahniča (SDS) zaradi svojega priimka poslanka Svobode Sandra Gazinkovski, ki jo je opozicija vzela v bran.