Državni zbor je danes na izredni seji glasoval za potrditev izvolitve Matjaža Nemca za poslanca v Evropskem parlamentu, potem ko je Tanji Fajon ob potrditvi nove sestave DZ prenehal mandat evropske poslanke. Od navzočih 82 poslancev jih je 81 glasovalo za, eden pa proti.

S potrditvijo mandatov vseh 90 novoizvoljenih poslancev je deveti sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen, dosedanjemu pa je mandatna doba prenehala. Poslanci imajo zdaj čas za vlaganje kandidatur za mesta predsednika in podpredsednikov DZ. Kandidatka za predsednico bo po napovedih Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda.

Novoizvoljeni poslanci se bodo danes sestali na ustanovni seji državnega zbora. Potrdili bodo svoje mandate, s čimer bo deveti sklic DZ uradno ustanovljen. DZ bo danes predvidoma dobil tudi prvo predsednico v zgodovini, kandidatka za ta položaj je Urška Klakočar Zupančič iz Gibanja Svoboda.

Na prvi seji novega sklica DZ bodo poslanci v petek poleg potrditve mandatov, sestave MVK in glasovanja o novem predsedniku, odločali še o podpredsednikih DZ, generalnem sekretarju in sestavi delovnih teles DZ, so se začasni vodje poslanskih skupin dogovorili na kolegiju s trenutnim predsednikom DZ Igorjem Zorčičem. Določili so tudi sedežni red.

Franc Jurša, vodja poslanske skupine DeSUS, ki je v izteku mandata DZ formalno v opoziciji, a je podpirala vlado, meni, da bi morali poslanci delovati samostojno in ne bi smeli sprejeti igre strankokratov. Čeprav sodelovanja med stranko in poslansko skupino ni bilo, poslancem DeSUS nihče ne more očitati, da niso delali za upokojence, pravi.

Namesto poslanca SDS Ljuba Žnidarja, ki je nedavno odstopil s funkcije, je v poslanske klopi sedla Karmen Kozmus Ferjan. DZ ji je potrdil mandat nadomestne poslanke, Kozmus Ferjanova pa se je že pridružila poslanskim kolegom.

Novi romunski premier naj bi po novem postal Nicolae Ciuca. Aktualnemu obrambnemu ministru, nekdanjemu poveljniku generalštaba, sicer pa politiku vladajoče Nacionalne liberalne stranke PNL je predsednik države Klaus Iohannis danes podelil mandat za sestavo vlade. Katere stranke naj bi Ciuco v parlamentu podprle, zaenkrat sicer ni povsem jasno.

Mandatno-volilna komisija DZ je ugotovila, da poslanec SD Gregor Židan ni izpolnil dolžnosti obveščanja DZ o opravljanju dopolnilne dejavnosti. Hkrati pa ni ugotovila kršitev glede nezdružljivosti funkcij, saj je ocenila, da delo, ki ga je opravljal za nogometno zvezo, sodi med dopustne izjeme od splošne prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti.

Vodja poslancev SD Matjaž Han ocenjuje, da njihov poslanec Gregor Židan s tem, ko o svojem delu pri nogometni zvezi ni obvestil mandatno-volilne komisije DZ, ni storil take napake, da bi mu bilo treba odvzeti mandat. V koaliciji sicer ne želijo delati prehitrih korakov. Počakali bodo na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ in tudi drugih institucij.

Mandatno-volilna komisija (MVK) DZ bo v četrtek razpravljala o delu poslanca SD Gregorja Židana za nogometno zvezo in kršitvah zakona o poslancih, saj za to ni imel dovoljenja delodajalca. V poslanski skupini SMC ob tem ugotavljajo možnost več različnih odstopanj in kršitev, do katerih se bodo morali opredeliti različni organi.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) je ugotovila, da je poslanec SD Gregor Židan kršil zakon o poslancih, je za POP TV dejal predsednik MVK in poslanec DeSUS Ivan Hršak. Za delo pomočnika glavnega trenerja slovenske reprezentance mladih nogometašev namreč ni imel dovoljenja delodajalca, to je državnega zbora.

Poslanec SD Gregor Židan je mandatno-volilni komisiji DZ pojasnil, da je o svojem sodelovanju z nogometno zvezo ni obvestil, ker da ni šlo za redno in pridobitno dejavnost. Navedel je, da je za 13-dnevno delo trenerja prejel skupno 1300 evrov dnevnega nadomestila in 65 evrov potnih stroškov, od česar je bil obračunan DDV. MVK bo odgovor preučila.

Na sedež generalnega direktorja RTV Slovenija se bo danes preselil dozdajšnji predsednik nadzornega sveta javnega zavoda Andrej Grah Whatmough. Zavzema se za finančno stabilizacijo zavoda, saj bo do sredine prihodnjega leta zmanjkalo finančnih rezerv in sredstev za ohranitev zavoda v zdajšnji obliki.

Širši koalicijski vrh je na včerajšnjem srečanju na Brdu pri Kranju strnil vrste za ključne projekte do konca mandata. Med njimi naštevajo demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi, ukrepe za digitalizacijo, davčno reformo in tudi zakon o investicijah v zdravstvo. Po srečanju večinoma ocenjujejo, da ima vlada za te projekte v DZ stabilno podporo.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han nasprotuje odločanju o predsedniku DZ dva dni pred zaprtjem države, saj da bi se moral v tem času tudi DZ spustiti v "politični lock-down". Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec pa je poudaril, da bi izvolitev predsednika DZ iz vrst poslancev, ki so še ostali v koaliciji, pomenila popolno podreditev DZ.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je za STA pojasnil, da bo kandidiral za mandatarja morebitne nove vlade le, če bo imel 46 poslanskih podpisov. Toliko jih je namreč potrebnih za uspeh konstruktivne nezaupnice, ki jo napovedujejo opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, združene v KUL. Koliko podpisov je že uspel zbrati, Erjavec ne razkriva.

Poslanska skupina SMC je soglasno odločila, da ne bo podprla morebitne kandidature predsednika DeSUS Karla Erjavca za mandatarja nove vlade, je po današnjem srečanju s poslanci v izjavi v DZ sporočil predsednik SMC Zdravko Počivalšek. Po njegovih navedbah bodo pripravili platformo, v kateri bodo dogovorili strategijo nadaljnjega delovanja stranke.

Predsedniki koalicijskih strank, vodje poslanskih skupin, poslanci in ministri bodo danes na Brdu pri Kranju razpravljali o prioritetah v nadaljevanju mandata. V strankah izpostavljajo posamične prioritete in tudi koalicijske zaveze. Ena ključnih tem naj bi bila ustanovitev urada za demografijo in koncept za oblikovanje demografskega sklada.

Izvolitev prvaka SDS Janeza Janše za predsednika vlade so predstavniki koalicije po pričakovanjih sprejeli z odobravanjem. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je tako med drugim ocenil, da je z današnjim dnem "konec politične nestabilnosti v Sloveniji". V opoziciji medtem napovedujejo konstruktivno, a tudi ostro opozicijsko držo.

Parlament je doslej o mandatarskem kandidatu glasoval osemnajstkrat, v petih primerih so bili kandidati neuspešni. Izvoljeni predsedniki vlade so se na položaj večkrat zavihteli s pomočjo konstruktivne nezaupnice, nekajkrat pa tudi s pomočjo opozicijskih poslancev, ki so zamenjali stran. Večina je bila izvoljenih v prvem krogu glasovanja.