Mandatno-volilna komisija DZ je ugotovila, da poslanec SD Gregor Židan ni izpolnil dolžnosti obveščanja DZ o opravljanju dopolnilne dejavnosti. Hkrati pa ni ugotovila kršitev glede nezdružljivosti funkcij, saj je ocenila, da delo, ki ga je opravljal za nogometno zvezo, sodi med dopustne izjeme od splošne prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti.

Vodja poslancev SD Matjaž Han ocenjuje, da njihov poslanec Gregor Židan s tem, ko o svojem delu pri nogometni zvezi ni obvestil mandatno-volilne komisije DZ, ni storil take napake, da bi mu bilo treba odvzeti mandat. V koaliciji sicer ne želijo delati prehitrih korakov. Počakali bodo na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ in tudi drugih institucij.

Mandatno-volilna komisija (MVK) DZ bo v četrtek razpravljala o delu poslanca SD Gregorja Židana za nogometno zvezo in kršitvah zakona o poslancih, saj za to ni imel dovoljenja delodajalca. V poslanski skupini SMC ob tem ugotavljajo možnost več različnih odstopanj in kršitev, do katerih se bodo morali opredeliti različni organi.

Parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK) je ugotovila, da je poslanec SD Gregor Židan kršil zakon o poslancih, je za POP TV dejal predsednik MVK in poslanec DeSUS Ivan Hršak. Za delo pomočnika glavnega trenerja slovenske reprezentance mladih nogometašev namreč ni imel dovoljenja delodajalca, to je državnega zbora.

Poslanec SD Gregor Židan je mandatno-volilni komisiji DZ pojasnil, da je o svojem sodelovanju z nogometno zvezo ni obvestil, ker da ni šlo za redno in pridobitno dejavnost. Navedel je, da je za 13-dnevno delo trenerja prejel skupno 1300 evrov dnevnega nadomestila in 65 evrov potnih stroškov, od česar je bil obračunan DDV. MVK bo odgovor preučila.

Na sedež generalnega direktorja RTV Slovenija se bo danes preselil dozdajšnji predsednik nadzornega sveta javnega zavoda Andrej Grah Whatmough. Zavzema se za finančno stabilizacijo zavoda, saj bo do sredine prihodnjega leta zmanjkalo finančnih rezerv in sredstev za ohranitev zavoda v zdajšnji obliki.

Širši koalicijski vrh je na včerajšnjem srečanju na Brdu pri Kranju strnil vrste za ključne projekte do konca mandata. Med njimi naštevajo demografski sklad, zakon o dolgotrajni oskrbi, ukrepe za digitalizacijo, davčno reformo in tudi zakon o investicijah v zdravstvo. Po srečanju večinoma ocenjujejo, da ima vlada za te projekte v DZ stabilno podporo.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han nasprotuje odločanju o predsedniku DZ dva dni pred zaprtjem države, saj da bi se moral v tem času tudi DZ spustiti v "politični lock-down". Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec pa je poudaril, da bi izvolitev predsednika DZ iz vrst poslancev, ki so še ostali v koaliciji, pomenila popolno podreditev DZ.

Prvak DeSUS Karl Erjavec je za STA pojasnil, da bo kandidiral za mandatarja morebitne nove vlade le, če bo imel 46 poslanskih podpisov. Toliko jih je namreč potrebnih za uspeh konstruktivne nezaupnice, ki jo napovedujejo opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, združene v KUL. Koliko podpisov je že uspel zbrati, Erjavec ne razkriva.

Poslanska skupina SMC je soglasno odločila, da ne bo podprla morebitne kandidature predsednika DeSUS Karla Erjavca za mandatarja nove vlade, je po današnjem srečanju s poslanci v izjavi v DZ sporočil predsednik SMC Zdravko Počivalšek. Po njegovih navedbah bodo pripravili platformo, v kateri bodo dogovorili strategijo nadaljnjega delovanja stranke.

Predsedniki koalicijskih strank, vodje poslanskih skupin, poslanci in ministri bodo danes na Brdu pri Kranju razpravljali o prioritetah v nadaljevanju mandata. V strankah izpostavljajo posamične prioritete in tudi koalicijske zaveze. Ena ključnih tem naj bi bila ustanovitev urada za demografijo in koncept za oblikovanje demografskega sklada.

Izvolitev prvaka SDS Janeza Janše za predsednika vlade so predstavniki koalicije po pričakovanjih sprejeli z odobravanjem. Predsednik SMC Zdravko Počivalšek je tako med drugim ocenil, da je z današnjim dnem "konec politične nestabilnosti v Sloveniji". V opoziciji medtem napovedujejo konstruktivno, a tudi ostro opozicijsko držo.

Parlament je doslej o mandatarskem kandidatu glasoval osemnajstkrat, v petih primerih so bili kandidati neuspešni. Izvoljeni predsedniki vlade so se na položaj večkrat zavihteli s pomočjo konstruktivne nezaupnice, nekajkrat pa tudi s pomočjo opozicijskih poslancev, ki so zamenjali stran. Večina je bila izvoljenih v prvem krogu glasovanja.

Poljski predsednik Andrzej Duda je danes dosedanjemu poljskemu premierju Mateuszu Morawieckemu podelil mandat za sestavo nove vlade po oktobrskih volitvah. Vlado bo moral potrditi še spodnji dom poljskega parlamenta.

Novomeški škof Andrej Glavan, ki mu je papež Frančišek, potem ko je Glavan dopolnil 75 let in papežu ponudil odstop, septembra lani škofovsko službo podaljšal za leto dni, bo na čelu novomeške škofije ostal do imenovanja njegovega naslednika. Omenjeno leto dni je bilo namreč mišljeno ohlapno, so na škofiji pojasnili za STA.

Novi generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Poklukar danes začenja štiriletni http://backend.reporter.si/#/article/edit/mandat. V nedavnem intervjuju za STA je ocenil, da se bo z vodenjem največje bolnišnice v državi očitno podal v nekaj povsem novega. Tudi zaradi pritiskov, ki se mu obetajo in s katerimi se kot direktor jeseniške bolnišnice ni srečal.

Pravni strokovnjaki so se na posvetu s predsednikom DZ Dejanom Židanom in vodji poslanskih skupin precej poenotili o vprašanju prenehanja funkcije poslanca Ferenca Horvatha. Kot menijo, DZ trenutno nima zadostne pravne podlage, da bi začel ta postopek in ne bi istočasno obstajala velika verjetnost, da bi ustavno sodišče odločitev razveljavilo.

V pol leta vlade Marjana Šarca so se zamenjali štirje ministri od 16. Prvi je odšel kohezijski minister Marko Bandelli, sledil je Dejan Prešiček, z včerajšnjo potrditvijo v DZ pa sta svoja naslednika dobila še Jure Leben in Samo Fakin.

Po dobrih petih mesecih dela vlado Marjana Šarca zapušča še tretji minister. Vlado, ki je zaprisegla 13. septembra 2018, sta pred okoljskim ministrom Juretom Lebnom, ki prihaja iz SMC in je odstopil, odšla že kohezijski minister Marko Bandelli iz kvote SAB ter minister za kulturo Dejan Prešiček iz vrst SD.

Mandatno-volilna komisija predlaga DZ, naj na predlog predsednika države Boruta Pahorja imenuje Boštjana Vasleta na mesto guvernerja Banke Slovenije. Člani komisije o predlogu niso razpravljali - podprlo ga je devet poslancev, dva sta bila proti. Na sicer tajnem glasovanju DZ bo Vasle za imenovanje potreboval najmanj 46 poslanskih glasov.