Poljski predsednik Andrzej Duda je danes dosedanjemu poljskemu premierju Mateuszu Morawieckemu podelil mandat za sestavo nove vlade po oktobrskih volitvah. Vlado bo moral potrditi še spodnji dom poljskega parlamenta.

Novomeški škof Andrej Glavan, ki mu je papež Frančišek, potem ko je Glavan dopolnil 75 let in papežu ponudil odstop, septembra lani škofovsko službo podaljšal za leto dni, bo na čelu novomeške škofije ostal do imenovanja njegovega naslednika. Omenjeno leto dni je bilo namreč mišljeno ohlapno, so na škofiji pojasnili za STA.

Novi generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Janez Poklukar danes začenja štiriletni http://backend.reporter.si/#/article/edit/mandat. V nedavnem intervjuju za STA je ocenil, da se bo z vodenjem največje bolnišnice v državi očitno podal v nekaj povsem novega. Tudi zaradi pritiskov, ki se mu obetajo in s katerimi se kot direktor jeseniške bolnišnice ni srečal.

Pravni strokovnjaki so se na posvetu s predsednikom DZ Dejanom Židanom in vodji poslanskih skupin precej poenotili o vprašanju prenehanja funkcije poslanca Ferenca Horvatha. Kot menijo, DZ trenutno nima zadostne pravne podlage, da bi začel ta postopek in ne bi istočasno obstajala velika verjetnost, da bi ustavno sodišče odločitev razveljavilo.

V pol leta vlade Marjana Šarca so se zamenjali štirje ministri od 16. Prvi je odšel kohezijski minister Marko Bandelli, sledil je Dejan Prešiček, z včerajšnjo potrditvijo v DZ pa sta svoja naslednika dobila še Jure Leben in Samo Fakin.

Po dobrih petih mesecih dela vlado Marjana Šarca zapušča še tretji minister. Vlado, ki je zaprisegla 13. septembra 2018, sta pred okoljskim ministrom Juretom Lebnom, ki prihaja iz SMC in je odstopil, odšla že kohezijski minister Marko Bandelli iz kvote SAB ter minister za kulturo Dejan Prešiček iz vrst SD.

Mandatno-volilna komisija predlaga DZ, naj na predlog predsednika države Boruta Pahorja imenuje Boštjana Vasleta na mesto guvernerja Banke Slovenije. Člani komisije o predlogu niso razpravljali - podprlo ga je devet poslancev, dva sta bila proti. Na sicer tajnem glasovanju DZ bo Vasle za imenovanje potreboval najmanj 46 poslanskih glasov.

Minister za kohezijo iz vrst SAB Marko Bandelli se z današnjim odstopom od ministrske funkcije poslavlja po dveh mesecih. V DZ je Bandelli zaprisegel 13. septembra, s kratkim obdobjem ministrovanja pa se je uvrstil med prvo deseterico ministrov z najkrajšim stažem.

Poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS bodo danes v DZ vložili kandidaturo Marjana Šarca za predsednika vlade, ob tem pa si želijo tudi podporo Levice, s katero bi manjšinska vlada sodelovala. Člani Levice se lahko o tem sodelovanju sicer še danes do polnoči izrečejo na internem referendumu.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes, kot je napovedal, DZ obvestil, da po junijskih volitvah v prvem krogu ne predlaga kandidata za premierja, saj nihče nima zadostne podpore. Prvak SDS Janez Janša je napovedal, da bi se to lahko zgodilo v prihodnjih tednih, tudi predsednik LMŠ Marjan Šarec bo pogajanja nadaljeval, najverjetneje z Levico.

V DZ v ponedeljek pričakujejo obvestilo predsednika države Boruta Pahorja o mandatarskem kandidatu, predvidoma v petek pa se bodo na seji uradno seznanili s tem, da Pahor v prvem krogu ni predlagal kandidata, saj nihče nima večine v DZ. Nato se bo začel drugi krog, v katerem bosta niti v rokah še naprej držala prvaka SDS in LMŠ.

Predsednik republike Borut Pahor je sporočil, da bo v ponedeljek uradno seznanil DZ, da v 30-dnevnem roku ne bo predlagal kandidata za predsednika vlade in da nihče ne uživa potrebne parlamentarne podpore za izvolitev. Prvak SDS Janez Janša ga je namreč obvestil, zaenkrat ne obstaja potrebna večina za oblikovanje stabilne vlade.

Predsednik republike Borut Pahor danes do 14. ure pričakuje odgovor predsednika SDS Janeza Janše, ali sprejema kandidaturo za mandatarja, ki mu jo je ponudil kot relativnemu zmagovalcu volitev. Kaj bo storil, Janša v javnosti še ni namignil, glede na to, da zadostne podpore v DZ nima zagotovljene, pa soglasja h kandidaturi ni pričakovati.

Predsednik republike Borut Pahor se bo danes sestal s predsednikom SDS Janezom Janšo, ki ga namerava kot relativnega zmagovalca predlagati za mandatarski položaj. Ker pa mu je Janša na prvem srečanju povedal, da ne namerava sprejeti kandidature, če se bo oblikovala neka druga večina v DZ, se zastavlja vprašanje, ali bo dal soglasje h kandidaturi.

Predsednik republike Borut Pahor se bo danes sestal s predsednikom DZ Matejem Toninom. Pričakovati je, da ga bo seznanil s potekom pogovorov z vodji poslanskih skupin o podpori kandidatom za mandatarja in da bosta spregovorila o nadaljnjih postopkih. Že pred tem bo šesterica pod vodstvom LMŠ nadaljevanja pogajanja o koalicijski pogodbi.

Ta teden naj bi postalo jasno, ali bo Janez Janša sprejel mandatarski izziv in bo kljub košaricam, ki jih je dobil iz nekaterih strank, poskušal sestaviti vlado. Medtem se pogajanja o koaliciji nadaljujejo tudi pod okriljem Marjana Šarca. Kako in na kakšen način bi z njim sodelovala Levica, pa bi lahko postalo jasno po današnjem svetu stranke.

Predsednik republike Borut Pahor se bo prihodnji teden sestal s prvakom SDS Janezom Janšo, ki ga namerava kot relativnega zmagovalca volitev predlagati za mandatarja. Ali bo ta kandidaturo sprejel, ni znano. Obenem se bodo nadaljevala pogajanja šesterice o vladi Marjana Šarca, ki naj bi partnerjem predstavil nov predlog koalicijske pogodbe.

Poslanka in nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak se je odločila, da prvaka SDS Janeza Janšo ne podpre za mandatarja za sestavo vlade, ker meni, da "politik, ki deli duhove v Sloveniji in gradi svojo politiko na delitvah, pač ne more biti predsednik vlade". Ob tem je dodala, da zna Janša svoje partnerje tudi uničevati in da je to "ves čas počel".

Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović je predsednika republike Boruta Pahorja danes obvestil, da so pogajanja šestih strank, ki jih vodi predsednik LMŠ Marjan Šarec, intenzivna. A za zdaj Šarec še nima zagotovljenih 46 glasov podpore.

Predsednik republike Borut Pahor se je posvetoval s pravniki o tem, ali je prvi krog iskanja mandatarja sklenjen, če kandidat za mandatarja vrne soglasje h kandidaturi še pred glasovanjem v DZ. Ugotovil je, da bo ravnal ustavnopravno nesporno, če se bo pred posredovanjem mandatarskega predloga prepričal, da kandidat soglasja ne bo umaknil.