Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sklenila, da je Franc Kangler deloval v nasprotju interesov, ko je kot državni svetnik sodeloval pri razpravi in obravnavi zahteve za odreditev parlamentarne preiskave, katere predmet je bil sam. Kangler je že sprožil upravni spor, poroča današnji Dnevnik.

Zavod RS za blagovne rezerve ne bo prekinil pogodbe o dobavi zaščitnih mask s podjetjem Acron. Podjetje je eden najbolj zanesljivih partnerjev pri dobavi zaščitne opreme in zagotavlja predčasno dostavo naročene opreme, ki jo zdravstvo nujno potrebuje, so sporočili z gospodarskega ministrstva.

KPK je na podlagi prijave pod drobnogled vzela posel države s podjetjem Labena, ki se je znašlo v središču zgodbe o izginulih zaščitnih maskah in bilo oškodovano. Zaznala je določena korupcijska tveganja ter ugotovitve odstopila Državni revizijski komisiji. Kriminalistična preiskava domnevne prevare z zaščitnimi maskami je v predkazenskem postopku.

Komisija za preprečevanje korupcije je za STA pojasnila, da je prejela vprašanje obrambnega ministra Mateja Tonina v zvezi s poslom, ki ga je z zavodom za blagovne rezerve sklenilo podjetje Acron, v katerem je zaposlena tudi Toninova mama. Kot so pojasnili, bodo uvedli postopek z namenom ugotovitve morebitnih sumov kršitev zakona o integriteti.

Največji posel za dobavo zaščitne opreme za preprečevanje širjenja koronavirusa naj bi se obetal podjetju Acron, v katerem je zaposlena mama obrambnega ministra Mateja Tonina. Minister očitke o nepotizmu zanika: "Ne jaz, ne moja mama s poslom Acrona z zavodom za blagovne rezerve nimava nič." K preverbi integritete bo sam pozval KPK.

Robert Šumi bo danes nastopil šestletni mandat predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). V predstavitvi pred imenovanjem je Šumi poudaril, da želi s svojim znanjem in izkušnjami izboljšati ugled komisije v javni sferi. Poudaril je moč preventive in ozaveščanja ljudi o korupciji. Na položaju vodje KPK bo nasledil Borisa Štefaneca.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je pri nabavi tehničnih ovir oz. ograje na državni meji ugotovila sum drobljenja naročil z namenom, da bi se naročnik izognil uporabi določil zakona o javnem naročanju. Področje korupcijskih tveganj v postopkih javnega naročanja je nasploh ocenila kot "bolj problematično", so sporočili s KPK.

Predsednik republike Borut Pahor je danes podpisal ukaz o imenovanju Roberta Šumija za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ukaz bo v uradnem listu objavljen v petek, Šumi pa bo šestletni mandat predsednika komisije nastopil 1. aprila, so sporočili iz urada predsednika republike.

Kandidat za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Robert Šumi poudarja moč preventive, ozaveščanje ljudi o korupciji in njihovo integriteto. Kot je 45-letni kandidat povedal na današnji javni predstavitvi, želi s svojim znanjem in izkušnjami izboljšati ugled komisije v javni sferi.

Predsednik republike Borut Pahor se je odločil, da bo na položaj predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) imenoval Roberta Šumija. Še pred dokončno odločitvijo in podpisom ukaza o imenovanju se bo Šumi predstavil javnosti, so za STA sporočili iz kabineta predsednika republike.

Nekaterim članom sveta JAK se zdi sporno, da je direktorica JAK Renata Zamida prostore v lasti agencije na Metelkovi v Ljubljani oddala založbi Goga za namen kavarne-knjigarne. Direktor te založbe Mitja Ličen je namreč hkrati tudi član sveta JAK. A po besedah direktorice agencije Zamide je bilo vse po predpisih in so dvomi v postopek izbire neupravičeni. Svoje bo rekla Komisija za preprečevanje korupcije.

Izbirna komisija kot primerne za imenovanje za predsednika KPK predsedniku republike predlaga Tino Brecelj, Uroša Novaka, Janeza Pogorelca in Roberta Šumija, med predlaganimi pa ni zdajšnjega predsednika KPK Borisa Štefaneca. Izbirna komisija je svojo odločitev sprejela soglasno, je ob predaji seznama povedal predsednik komisije Janez Stare.

KPK je v preiskavi ravnanja viceguvernerja Marka Bošnjaka ugotovila, da bi moral sam Banki Slovenije predložiti listine in pojasnila, s katerimi bi se lahko zavrnilo očitke o domnevnem neplačevanju davkov od dohodka iz oddajanja stanovanja v Ljubljani. Ravnal je v nasprotju s pričakovano integriteto, so sporočili iz KPK.

Predsednica SAB Alenka Bratušek je v odzivu na ugotovitve KPK glede njene kandidature za evropsko komisarko spomnila, da so vsi pristojni organi v Sloveniji ugotovili, da ni storila ničesar narobe. Po njenem "je čas, da se ta farsa konča", poleg tožbe za odpravo akta pa napoveduje tudi odškodninsko tožbo proti predsedniku KPK Borisu Štefanecu.

Za mesto predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) se je prijavilo osem kandidatov in ena kandidatka, so sporočili iz urada predsednika republike. Med njimi sta dosedanji predsednik Boris Štefanec in namestnik predsednika Uroš Novak. Prijavila se je tudi svetovalka predsednika vrhovnega sodišča Tina Brecelj.

Predsednik KPK Boris Štefanec je danes razkril, da ponovno kandidira za ta položaj. Kot je dejal na novinarski konferenci, za takšno odločitvijo stojijo tako njegova družina kot sodelavci, sam pa je prepričan, da je "bistveno boljši kandidat" za predsednika KPK, kot je bil pred šestimi leti, saj ima že šest let izkušenj. Mandat mu izteče marca.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes objavil javni razpis za novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Aktualnemu predsedniku komisije Borisu Štefanecu se namreč marca prihodnje leto izteče mandat. Postopek imenovanja novega predsednika bo predstavila generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač.

Odbor za pravosodje v DZ danes organizira javno predstavitev mnenj o predlogu novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Na predstavitev mnenj o noveli, ki bi po prepričanju ministrstva za pravosodje KPK omogočila učinkovitejše delo, pričakujejo tako predstavnike številnih državnih institucij kot tudi nevladnih organizacij.

Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbeni zahtevek nekdanje ministrice za izobraževanje in dekanje ljubljanske fakultete za upravo Stanke Setnikar Cankar. Od države je zahtevala skoraj 31.000 evrov odškodnine ter javno opravičilo, ker je KPK objavila podatke o njenih honorarjih, je razvidno iz sodbe, ki so jo posredovali iz KPK.

Več kot mesec dni po izbruhu afere v zvezi s posredovanjem generalnega sekretarja stranke LMŠ Braneta Kralja pri imenovanju Igorja Šoltesa na mesto direktorja družbe Uradni list so v prostorih protikorupcijske komisije potekala zaslišanja vpletenih, med drugim tudi premierja Marjana Šarca, na spletni strani poroča 24ur.