KPK bo preverila primer ministrice Pivčeve in podjetja Vinakras

V zadnjih dneh so na ministrico za kmetijstvo in predsednico DeSUS Pivčevo leteli očitki o njenem gostovanju na Krasu konec junija, ko je med drugim nastopila v videu zasebnega podjetja Vinakras. V nedeljo zvečer je na Facebooku pojasnila, da je stroške nastanitve zase in za svoja sinova plačala sama. Če bo treba, bo račun pokazala pristojnim institucijam, je dodala.

V zadrugi Vinakras so danes zavrnili vsa namigovanja o korupciji glede gostovanja ministrice. Kot so pojasnili, njen obisk nikoli ni bil načrtovan kot promocija zadruge, namen objavljenega videoposnetka, ki da ga nekateri mediji predstavljajo kot promocijski video, pa je prikaz ministričinega obiska.

Po objavi medijskih prispevkov o tem je v nedeljo zvečer tudi premier Janez Janša na Twitterju zapisal, da se od članov vlade pričakuje promoviranje domačih podjetij in kmetov.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so glede primera Pivčeve uvedli predhodni preizkus, v katerem bodo pridobili gradivo, zaprosili za dokazila in pojasnila ter na tej podlagi odločili, ali obstaja sum kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Če se sumi potrdijo, bodo uvedli preiskavo, je v današnji izjavi novinarjem pojasnil predsednik KPK Šumi.

Kot je povedal, je vsakršno nasprotje interesov vedno potrebno presojati v konkretnem primeru. Če je posamezen funkcionar tako ali drugače v poslovnem, političnem ali osebnem stiku s podjetjem, se je vedno dolžan izločiti iz odločanja v nadaljnjih korakih, ko je to podjetje v kakšnem postopku, na primer ob javnih razpisih.

Obiski ministrov in fotografiranje na terenu so sicer pogosti, prav tako nošenje promocijskih majic ali znakov. Na vprašanje, kje je tu meja za funkcionarje, je Šumi odgovoril: "Če je strategija posameznega ministrstva ali vlade, da na posameznem področju nudi podporo določeni dejavnosti, in to na enak način in pod enakimi kriteriji za vse, je to na transparenten in objektiven način lahko dopustno. Če pa to velja le za posamezno podjetje ali organizacijo, pa je to nesprejemljivo."

Konkretnega primera Pivčeve zaradi interesov preiskave ne more komentirati. Je pa pojasnil, da če funkcionar loči javno od zasebnega in pri tem dosledno upošteva vse dejavnike, kot so namen, transparentnost in objektivnost svojega delovanja, zelo težko pride do konflikta interesov. V zasebnem življenju je tudi funkcionar upravičen do tega, da se udeležuje raznih pogostitev in dogodkov. A daril funkcionarji nikoli ne smejo prejeti z namenom protiuslug ali povračil. Prejmejo lahko le protokolarna in priložnostna darila v omejeni vrednosti, kar velja tudi za njihove družinske člane, je pojasnil Šumi.

Po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije protokolarna darila funkcionarji prejmejo od predstavnikov drugih državnih organov, drugih držav in mednarodnih organizacij in institucij ob obiskih, gostovanjih ali drugih priložnostih.

Priložnostna darila manjše vrednosti pa so darila, dana ob posebnih priložnostih, ki ne presegajo vrednosti 75 evrov in katerih skupna vrednost v posameznem letu ne presega 150 evrov, če so dana od iste osebe. Po protikorupcijskem zakonu protokolarna ali priložnostna darila, ki presegajo vrednost 75 evrov, postanejo last RS, lokalne skupnosti oziroma organizacije, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo.

Na vprašanje, ali je torej treba biti najbolj pozoren na darila, ki imajo neposredno povezavo s področjem, na katerem dela funkcionar, pa je Šumi odgovoril: "Če je govora o službenih zadevah in je darilo pogojeno z namenom, že to ustreza definiciji korupcije."

Način razpolaganja z darili, vodenje in vsebina seznama daril so določeni v pravilniku o omejitvah in dolžnostih funkcionarjev v zvezi s sprejemanjem daril. Pravilnik opredeljuje tudi način določanja vrednosti darila. Vrednost darila, za katero ni mogoče določiti tržne vrednosti, se oceni po nestrokovni oceni funkcionarja, če pa je darilo umetniške ali zgodovinske vrednosti, se njegova vrednost določi na podlagi ocene strokovnjaka.