Predsednik SDS Janez Janša je ob uspehu na referendumu o dodatkih k pokojninam umetnikov dejal, da je rezultat zmaga razuma in "tistega dela volilnega telesa v Sloveniji, ki se zaveda, da se država v času mandata sedanje koalicije giblje v napačno smer". Ocenil je, da je takšni usmeritvi razumni del slovenskega volilnega telesa izrekel odločni ne.

Marinko Banjac, politolog, o SDS in kultu osebnosti njenega predsednika

Aktivni člani SDS so na neposrednih volitvah že izvolili predsednika Janeza Janšo, rezultati glasovanja pa bodo objavljeni na kongresu 24. maja v Ormožu.

V treh dneh predčasnega glasovanja na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je na volišča prišlo le 23.102 volivcev (oz. 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev. Ne glede na izid glasovanja je zelo verjetno, da kvorum (slabih 340.000 volilvcev, ki so pogoj za veljavnost referenduma), ne bo dosežen - SDS Janeza Janše, ki je referendum predlagala, bo v tem primeru doživela poraz.

Marko Radmilovič, novinar in publicist, o blaženem času, ko se ne bomo več ukvarjali z osamosvojiteljema

Janša je imel težavo, ker ni našel teme, ki bi mobilizirala ljudi – uspeh referenduma o dodatkih k pokojninam za zaslužne umetnike je zato vprašljiv. Kakšne so lahko posledice referenduma, kaj pomenijo spremembe na čelu SLS, se obeta zamenjava na vrhu Nove Slovenije in kakšen vpliv na slovensko politiko imajo kapitalska združenja in prostozidarske lože? O tem in drugih temah sta v novem Reporter podkastu spregovorila Silvester Šurla, odgovorni urednik Reporterja, in preiskovalni novinar, odgovorni urednik portala Necenzurirano Primož Cirman.

Pred kongresom SDS, ki bo 24. maja v Ormožu, bodo ta četrtek, 8. maja, ob 18. uri potekale konference vseh strankinih občinskih odborov, na katerih bodo vsi člani neposredno izvolili predsednika stranke. Toda rezultate glasovanja bodo javno objavili šele na kongresu.

Minuli kongres SLS je pomenil poraz za prvaka SDS Janeza Janšo, ki je preko svojih medijskih podaljškov močno promoviral Nino Strah, za katero se je skrival nekdanji nosilec evropske liste Peter Gregorčič. Njegovi privrženci v stranki so bili popolnoma poraženi. Novi predsednici Tini Bregant ni niti čestital za zmago, čeprav je bila v njegovi zadnji vladi državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Vodstvo SLS je še naprej odprto za pogovore o skupni listi z NSI Mateja Tonina, Fokusom Marka Lotriča in Demokrati Anžeta Logarja.

Nekdanji kočevski župan Vladimir Prebilič (50) ni le dober retorik in ravno prav populista, da mu prisluhnejo tudi tisti volivci, ki niso nujno zakrknjeni levičarji. S svojo ambicioznostjo, ki je ni potešila niti izvolitev za evropskega poslanca, je slovensko javnost opozoril nase na predsedniških volitvah jeseni 2022, ko je z desetimi odstotki zasedel solidno četrto mesto. Pomanjkanje karizme je doslej spretno nadomeščal z všečnimi medijskimi nastopi in občutkom, da razume težave malega človeka. Vseeno pa je na mestu vprašanje, ali bo zgolj nasmešek dovolj, da se še letos formira kot vodja levega bloka in gre na volitve kot mandatarski kandidat levice, s tem v bistvu konkurira premierju Robertu Golobu.

Do rednih volitev nas loči manj kot leto dni, zato lahko kmalu po poletju pričakujemo pestro politično dogajanje. Trenutne ankete kažejo na prevlado politične desnice, vendar predvsem po zaslugi velikega deleža neopredeljenih volivcev, ki lahko ob nastopu novih igralcev levo od sredine na volitvah bistveno spremenijo politična razmerja.

Najbolj krvavi bi utegnili biti obračuni med glavnimi političnimi protagonisti levo od sredine. Tako za politično eksistenco kot za primat. Med Robertom Golobom in Vladimirjem Prebiličem.

Ne vem, je oprostilna sodba za Janeza Janšo nekaj dobrega ali slabega? Je hkrati dobil in izgubil? V dvanajstih letih niso mogli najti zadostnih dokazov proti njemu, in tako bi se glede na zdajšnji izid sojenja ob morebitni obsodbi sojenje vleklo morda celo do Evropskega sodišča, in Janša bi na koncu najbrž zmagal. Problem je, da vse skupaj zelo dolgo traja, Janša pa ni več tako zelo mlad …

Oprostilna sodba v Celju na veliki petek ne bi mogla imeti večje sporočilnosti. Obtoženi Janez Janša, ki je svojo politično kariero zgradil tudi na predpostavki večne krivice, za katero je odgovorno slovensko »krivosodje«, je ostal brez obsodbe. In skoraj brez besed. Kaj ta sodni epilog pomeni za teorijo zarote – to volivci SDS nekritično sprejemajo od svojega idola, kajti Janša navkljub drugačnim pričakovanjem ni bil obsojen? Ali je izgubil priložnost, da bi postal mučenik trde desnice? Bi se to spremenilo, če višje sodišče ugodi pritožbi tožilstva in zadevo Trenta razveljavi oziroma vrne v ponovno sojenje?

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal začetek nekaj velikega, naslednje leto je ustanovil Platformo sodelovanja, lani pa napovedal, da se bo potegoval za vrh SDS, na koncu je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentira aktualno politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister. S predsednikom Demokratov Anžetom Logarjem smo se pogovarjali tudi v Reporterjevem podkastu o politiki, ki ga lahko spremljate tudi na TV Veseljak in Aktual TV.

Leon Magdalenc, nekdanji televizijec in kolumnist, o tožbah Janeza Janše

Urška Klakočar Zupančič, predsednica DZ, o Janševem žaljenju sodstva

Ustavno sodišče je Janeza Janšo, Dragana Tošića, Andreja Lovšina, družino Zagožen in druge rešilo pred odvzemom premoženja.

Predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša je v večernem pogovoru za POP TV dejal, da pričakuje predčasne volitve. K odločitvi, ali bomo šli jeseni na predčasne volitve ali ne, bi lahko prispeval tudi rezultat skorajšnjega referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetniške dosežke, meni.

Na predsedniških volitvah je dosegel več kot 46 odstotkov glasov in napovedal nekaj velikega. Naslednje leto je ustanovil Platformo Sodelovanja, lani je napovedal, da se bo potegoval za vodenje SDS, na koncu pa je ustanovil svojo stranko. Kakšni so njegovi načrti, kako komentiral zunanjo politiko, ali bo tudi v naslednji vladi zunanji minister – to je le nekaj iztočnic za pogovor z Anžetom Logarjem, predsednikom stranke Demokrati, s katerim je v novi epizodi Reporter podkasta spregovoril novinar Igor Kršinar.

Nekoč sva se z Majdo Širca grdo sporekla, ker sem javno zagovarjal ukinitev ministrstva za kulturo. Seveda ne zaradi političnih ali ideoloških vzgibov, saj bi bilo to na nivoju strankarske agitacije, ki se po novem konča tako, da izsiliš referendum o ocenjevanju umetnosti, kot bi morali v imenu intelektualnega poštenja imenovati majski referendum o »izrednih pokojninah« za kulturnike.