Serija vrhovno-sodnih škandalov se ni zgodila kjerkoli, zgodila se je v hiši pravice
Jan Zobec, vrhovni sodnik
Jan Zobec, vrhovni sodnik
Vrhovni sodnik Jan Zobec je decembra v uvodniku v Pravni praksi pisal o hudih pritiskih, ki da jih vsakodnevno doživljajo sodniki prek vdorov v njihovo zasebno pošto, preiskav kabinetov, podtikanja neresničnih podatkov v njihove personalne mape in drugih različnih oblik mobinga. Vrhovno sodišče očitke zanika, piše današnji Dnevnik.
Vrhovni sodniki Jan Zobe, Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Barbara Zobec so se odzvali na stališče vrhovnega sodišča, ki je razsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pro Plus označilo za neprepričljivo. Od predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča zahtevajo pojasnilo, kdo je avtor te nepodpisane izjave in kako je sploh dovolil njeno objavo na spletni strani sodišča.
Vrhovni sodnik Jan Zobec, ki pravosodnemu policistu očita napad, je na poziv predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča k opravičilu zaradi te trditve, odzval z javnim pozivom, naj se opraviči Florjančič, saj da gre za hude obtožbe na njegov račun. Primer bo sicer na naslednji seji obravnaval Sodni svet.
V spor med vrhovnim sodnikom Janom Zobcem in pravosodnim policistom, ki naj bi ga po mnenju Zobca napadel, se je vključil predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, poroča POP TV. Florjančič je dejal, da od Zobca pričakuje opravičilo, v nasprotnem primeru razmišlja o ukrepanju v okviru disciplinske kršitve.
Na objavljen posnetek vrhovnega sodnika Jana Zobca, kako vstopa v sodno palačo (to je bilo lani decembra) in ga ustavi pravosodni policist, se je odzval profesor dr. Matej Avbelj. Prepričan je, da je vrhovni sodnik dogodek, kot ga je sam doživel, opisal resnicoljubno. Tako je zapisal:
Vrhovna sodnika Barbara in Jan Zobec v pogovoru za Radio Ognjišče opozarjata na pomembnost visoke volilne udeležbe, saj je to za volivce edina priložnost, da vplivajo na to, kdo bo vodil državo in kam bo država šla.
Jan Zobec, vrhovni sodnik
Na predstavitvi nove knjige Boštjana M. Turka Kota 101, s podnaslovom Kronika črne utopije socializma – ki se ukvarja s stranpotmi slovenskega pravosodja, sta nastopila kot sogovornika tudi dva eminentna pravnika, nekdanja ustavna sodnika Mitja Deisinger in Jan Zobec.
Komisija uprave za izvrševanje kazenskih sankcij je po proučitvi primera domnevnega grobega ravnanja enega od pravosodnih policistov z vrhovnim sodnikom Janom Zobcem ob vhodu v sodno stavbo ugotovila, da je bilo postopanje pravosodnega policista zakonito, sorazmerno in strokovno ustrezno, so sporočili s pravosodnega ministrstva.
Na vrhovnem sodišču je prišlo do resnega in nezaslišanega incidenta. Policist je napadel vrhovnega sodnika Jana Zobca, uporabil prisilna sredstva in ga vlekel proti vhodu v sodno stavbo.
Jan Zobec, vrhovni sodnik
Prejšnji četrtek je Inštitut Nove revije, zavod za humanistiko ob izidu zbornika Spoprijem z razmerami in razmerji v Sloveniji pripravil diskusijski večer, na katerem je prispevek predstavil tudi vrhovni sodnik Jan Zobec, do nedavnega član ustavnega sodišče.
Jan Zobec, vrhovni sodnik na Vrhovnem sodišču RS, bivši ustavni sodnik
Jan Zobec, vrhovni sodnik na vrhovnem sodišču RS, bivši ustavni sodnik
Jan Zobec, vrhovni sodnik, bivši ustavni sodnik