»Na podlagi videnega ugotavljam, da je gospod Zobec dogodek, kot ga je sam doživel, opisal resnicoljubno. Na tej podlagi tudi moj osebni zaključek ni prav nič drugačen. Nasprotno, medijski tendenciozni naslovi (v smislu, ali je bil Vrhovni sodnik »res napaden«) ter posledični forumaški ter družbeno omrežni pogrom nad sodnikom, ki ima v neredkih primerih vse elemente sovražnega govora in pozivanje k nasilju nad sodnikom, me še toliko bolj utrjuje v prepričanju, da je slovenska stvarnost povsem zblaznela.
Javni diskurz, ki ga diktirajo mediji in ljudski odziv, ki je bil sprožen, seveda ne more doumeti, da je bilo, v kontekstu normalne države, reagiranje policista nesprejemljivo. Ne poznam nobene civilizirane države, v kateri bi policisti v stavbi Vrhovnega sodišča, v kateri so za to, da varujejo prav vrhovne sodnike, tekali za njimi, jih prisilno zaustavljali, s tem odvzemali prostost, ter jih vlačili za roke nazaj na vhod in jih tam zadrževali.
To je nezaslišano po naravi stvari. Ob predpostavki, seveda, da razumete naravo in stvar samo. Predsednik Vrhovnega sodišča jo tokrat, začuda, je in je nesmiselni, zato pa tudi protipravni, režim vstopanja za vrhovne sodnike, ne pa tudi za druge (sic!), odpravil. To priča, da je gospod Zobec, seveda, imel prav.
In naj na koncu napišem še nekaj. V tej zadevi sem izrazito pristranski. Jan Zobec je moj prijatelj. Pa ne zato, ker je Jan Zobec, ampak zato, ker ga kot mladi pravnik izrazito cenim zaradi vsega, kar je kot pravnik, kot oseba skušal dati tej državi, njeni pohabljeni pravni stroki in prav takšnemu pravu. Tudi zato si je zaslužil ta medijski linč in vseljudsko pljuvanje po njem. Pa saj tudi to ni nič novega: nemo propheta in patria sua. Sploh pa ne v slovenski domovini.«
Na objavo posnetka se je odzval tudi pravnik, prof. dr. Jernej Letnar Černič:
»Moje osebno mnenje o dogodku se po ogledu posnetka ni spremenilo. Sodnik Zobec je dogodek opisal iskreno, kot ga je sam občutil, in kot napad na sodniško neodvisnost človeka, ki že več desetletij opravlja sodniško funkcijo. Sam ne poznam nobene evropske države, kjer bi dovoljen takšen poseg policista v telesno integriteto sodnika.
Po drugi strani smo v zadnjem dnevu priča pristranskem javnem diskurzu, ki ustvarja in dovoljuje sovražni govor ter razpihovanje sovraštva, nestrpnosti in nasilja zoper sodnika Zobca, podobno kot nekoč v petdesetih letih zoper profesorja Borisa Furlana. Slednje je še posebej zaskrbljujoče, ker gre za enega izmed najbolj strokovno ustvarjalnih in prepričljivih sodnikov, ki so svoje življenje posvetil skupni dobrobiti in izboljšanju delovanja slovenske pravne države, in ki ima kot eden izmed redkih sodnikov pogum, da opozarja na napake znotraj slovenskega sodstva. Da pa so takšni – sovražni – javni odzivi povsem normalni, kaže na naravo prevladujoče mentalitete v slovenskem javnem prostoru.«