IPA slovensko vlado poziva, naj zagotovi, da bo raven financiranja ostala sorazmerna z visoko zastavljenimi cilji javne politike, ki jih knjižni sektor lahko podpira, ter naj zagotovi postopek izbire upravičencev do teh sredstev, ki bo temeljil na poštenih merilih in bo podpiral raznolikost glasov, založnikov in kulture.
"Izjemno razočaranje je, da slovensko ministrstvo za kulturo zmanjšuje sredstva za pisano besedo za drakonskih 20 odstotkov. V tem trenutku, ko sta slovenska književnost in kultura v središču pozornosti svetovnega založništva, bi morala vlada to široko prepoznavnost izkoristiti in sredstva povečati, ne pa zmanjšati," so v izjavi navedli besede generalnega sekretarja IPA Joseja Borghina.
Kot so pojasnili, so je združenje seznanilo z zaskrbljenostjo svoje slovenske članice, Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) pri Gospodarski zbornici Slovenije, glede dogajanja na področju državne podpore knjižnemu sektorju.
ZKZK ugotavlja, da so se kljub pomembnim vlaganjem v promocijo slovenskih knjig v okviru Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu in na knjižnem sejmu v Bologni sredstva za knjižni sektor v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 20 odstotkov. Poleg tega zniževanja pa se pojavljajo tudi pomisleki glede meril, po katerih bodo ta sredstva razdeljena.
Čeprav založništvo večinoma vodijo zasebne naložbe za razširjanje ustvarjalnih in izobraževalnih del, je veliko področij, na katerih je javno financiranje bistvenega pomena. Ljubljanski manifest, ki je bil predstavljen v okviru programa častne gostje v Frankfurtu, poudarja, kako lahko vladna podpora pismenosti, ki je le en primer, podpira tako knjižni sektor, kot priložnosti za posamezne državljane in tudi demokracijo v celoti, so še zapisali v izjavi.
IPA je največja svetovna zveza založniških združenj, ki preko svojih članov s knjigami oskrbujejo več kot 5,6 milijarde ljudi.
Objavljamo izjavo IPA:
Ženeva, 17. maj 2024
Izjava o financiranju knjižnega sektorja v Sloveniji
Mednarodno združenje založnikov IPA se je seznanilo z zaskrbljenostjo svoje slovenske članice, Zbornice knjižnih založnikov in knjigotržcev (ZKZK) pri Gospodarski zbornici Slovenije, glede dogajanja na področju državne podpore knjižnemu sektorju.
V svoji izjavi z dne 23. 4. 2024 ZKZK ugotavlja, da so se kljub pomembnim vlaganjem v promocijo slovenskih knjig v okviru Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu in na knjižnem sejmu v Bologni sredstva za knjižni sektor v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 20 %. Poleg tega zniževanja se pojavljajo tudi pomisleki glede meril, po katerih bodo ta sredstva razdeljena.
Čeprav založništvo večinoma vodijo zasebne naložbe za razširjanje ustvarjalnih in izobraževalnih del, je veliko področij, na katerih je javno financiranje bistvenega pomena. Ljubljanski manifest, ki je bil predstavljen v okviru programa častne gostje v Frankfurtu, poudarja, kako lahko vladna podpora pismenosti, ki je le en primer, podpira tako knjižni sektor, kot priložnosti za posamezne državljane in tudi demokracijo v celoti.
IPA poziva slovensko vlado, naj prisluhne domačemu knjižnemu sektorju in reši dve ključni vprašanji tako, da:
1) zagotovi, da bo raven financiranja ostala sorazmerna z visoko zastavljenimi cilji javne politike, ki jih knjižni sektor lahko podpira;
2) zagotovi postopek izbire upravičencev do teh sredstev, ki bo temeljil na poštenih merilih in bo podpiral raznolikost glasov, založnikov in kulture.
José Borghino, generalni sekretar IPA, je dejal: »Izjemno razočaranje je, da slovensko ministrstvo za kulturo zmanjšuje sredstva za pisano besedo za drakonskih 20 %. V tem trenutku, ko sta slovenska književnost in kultura v središču pozornosti svetovnega založništva, bi morala vlada to široko prepoznavnost izkoristiti in sredstva povečati, ne pa zmanjšati.«