Člani komisije so na predlog NSi že pred letom dni predlagali, da izplačilo denarnega dela Prešernove nagrade v višini dobrih 8300 evrov preverita računsko sodišče in komisija za preprečevanje korupcije (KPK). Po njihovem mnenju je obstajal sum, da za to ni pravne podlage.
Kot je uvodoma povedal predsednik komisije Jernej Vrtovec (NSi), je KPK ugotovila, da obstajajo razlogi za sum izplačila denarja brez pravne podlage in s tem oškodovanje državnega proračuna, računsko sodišče pa, da je bilo izplačilo v nasprotju z zakonom o javnih financah, ki določa, da je treba pri izvrševanju državnega proračuna upoštevati načelo učinkovitosti in gospodarnosti.
Na pobudo komisije je računsko sodišče izplačilo nagrade preverjalo v okviru revizije predloga zaključnega računa državnega proračuna za leto 2023. Predstavnica sodišča Helena Jenko je povedala, da so revizorji pregledali mnenja različnih pravnih strokovnjakov in ocenili, da v predpisih ne najdejo pravne podlage, da bi moralo ministrstvo za kulturo po več kot 20 letih nagrado izplačati. V konkretnem primeru so ocenili tudi, da bi bila glede na sodno prakso uspešnost izterjave plačila malo verjetna.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je danes ponovno pojasnila, da je ministrstvo denarni del nagrade, potem ko je dobitnica izrazila željo, izplačalo v skladu s sklepom upravnega odbora Prešernovega sklada iz leta 1999, ki ni bil nikoli spremenjen, odpravljen ali razveljavljen. Ponovila je tudi, da jim računsko sodišče ni naložilo tozadevnega popravljalnega ukrepa, niti jim ni izreklo priporočil glede izplačila nagrade. Poleg tega ministrstva v revizijskem poročilu ni navedlo v delu, kjer so omenjeni kršitelji. Sejo je nato zapustila, člani komisije iz koalicijskih poslanskih skupin pa so napovedali obstrukcijo.
Poslanka Vida Čadonič Špelič (NSi) je med drugim oporekala temu, da bi bil sklep upravnega odbora Prešernovega sklada brez trajanja, ampak da je veljal le navedeno leto. Ko se je nekdo nagradi odpovedal, se je temu odpovedal za vedno, je menila. Poslanca Aleksander Reberšek in Janez Žakelj (oba NSi) pa sta med drugim dejala, da zapuščanje seje pomeni izogibanje dolžnostim in da se koalicija "požvižga na pravno državo".
V izjavi po seji je Vrtovec početje ministrice označil za zgovorno, ker da "ni želela poslušati očitkov". Po njegovi oceni je DZ v zadnjem obdobju uzurpiran, koalicija pa "živi v nekem vzporednem svetu politične realnosti". Kot je še dodal, je bil podoben scenarij na sredini seji komisije. Ta je bila prav tako nesklepčna, ker jo je koalicija obstruirala, ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh pa se je ni udeležila.