Hrvaški gospodarski minister Davor Filipović se je zaradi zviševanja cen ob uvedbi evra danes sestal s predstavniki trgovskih združenj in direktorji trgovskih verig na Hrvaškem. Trgovce je opozoril, da uvedba evra ne sme biti razlog za dražje izdelke in storitve ter da ima vlada na voljo vrsto ukrepov, tudi črne liste in zamrznitev cen.

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes na glavnem zagrebškem trgu z evri plačal kavo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. S tem je simbolično obeležil današnji dan, ko je Hrvaška vstopila v območje evra in obenem postala nova članica schengenskega območja.

Hrvaška, ki je članica EU postala 1. julija 2013, bo januarja prihodnje leto vstopila v evroobmočje, nasmiha pa se ji tudi vstop v schengen. Kljub temu pa še vedno ostaja v skupini najrevnejših članic EU. Vse večja težava za Hrvaško je izseljevanje v tujino, ki še najbolj pesti Slavonijo.

Na Hrvaškem je od danes obvezno dvojno označevanje cen. Ponudniki trgovskega blaga in storitev morajo cene tako prikazovati v kunah in evrih, po fiksnem menjalnem tečaju 7,53450 kune za evro. Evro bo uradna valuta na Hrvaškem postal 1. januarja 2023, plačevanje v kunah pa bo mogoče do vključno 14. januarja.

Hrvaška vlada je na današnji seji sprejela sklep, s katerim je za datum uvedbe evra tudi uradno določila 1. januar 2023. Poleg tega je določila tudi fiksni menjalni tečaj 7,53450 kune za evro ter začetni in končni dan dvojnega obtoka in dvojnega izkazovanja cen.

»Sem gospod Draghi in rešujem probleme.« S tem Tarantinovim citatom bi kratko in jedrnato lahko predstavili italijanskega premierja. Človeka, ki ima precej daljšo zgodovino od sedaj že pregovornega »whatever it takes«. Osebnost, ki je pomembno oblikovala podobo Italije. Tudi takrat, ko italijanski premier ni še bil na naslovnicah vseh evropskih časopisov. Draghi je v zadnjih štiridesetih letih spremenil svoja izhodišča, priznati pa mu je treba, da je bila evropska perspektiva vedno v osrčju njegovega delovanja.

Letna stopnja inflacije v območju z evrom je decembra znaša pet odstotkov, je danes prvo oceno objavil evropski statistični urad Eurostat. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je to največje povišanje cen na letni ravni, odkar so leta 1997 začeli beležiti te podatke. Novembra je bila letna stopnja inflacije 4,9-odstotna.

Hrvaška je Evropsko komisijo in članicami evrskega območja danes podpisala memorandum o razumevanju, ki ji omogoča začetek priprav na izdelavo evrskih kovancev. Hrvaška pričakuje članstvo v območju evra in s tem menjavo kun v evre najprej leta 2023.

Šahovnica, zemljevid Hrvaške, podoba živali kune, glagolica in Nikola Tesla so nacionalni motivi, ki bodo krasili prihodnje hrvaške evrske kovance. Izbor, ki ga je Hrvaška centralna banka (HNB) naredila po javnem posvetovanju, pa ni všeč Srbiji. Hrvaška cilja, da bo v območje s skupno valuto vstopila leta 2023.

Finančni ministri držav v območju evra bodo danes na virtualnem zasedanju izbrali svojega novega vodjo. Za predsedniški položaj evroskupine se potegujejo Španka Nadia Calvino, ki velja za favoritinjo, Luksemburžan Pierre Gramegna in Irec Paschal Donohoe. Nov mandat, ki traja dve leti in pol, se začne 13. julija.

Evropski statistični urad Eurostat bo danes objavil prvo oceno gibanja bruto domačega proizvoda (BDP) v območju evra in v EU v prvem četrtletju letos. Obdobje je že zaznamovala pandemija novega koronavirusa, zaradi katere je marca obstala večina evropskega gospodarstva.

Pandemija novega koronavirusa svetovno gospodarstvo potiska v globoko recesijo, je v najnovejšem poročilu ocenil Mednarodni denarni sklad (IMF). Globalni bruto domači proizvod (BDP) se bo letos skrčil za tri odstotke, a bi se v letu 2021 lahko povrnil k 5,8-odstotni rasti. Območju z evrom se medtem letos obeta kar 7,5-odstotni padec.

Indeksi na osrednjih evropskih borzah so danes globoko v rdečem, kar analitiki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pripisujejo strahu pred posledicami epidemije novega koronavirusa za gospodarstvo.

Indeksi na osrednjih evropskih borzah so današnje trgovanje končali globoko v rdečem. Vlagatelje po ocenah analitikov še naprej skrbi dogajanje v zvezi z epidemijo koronavirusa, ki ji ni videti konca, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so se včeraj znižali, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump znova zagrozil z visokimi carinami na evropski izvoz v ZDA. V ospredju je tudi politično dogajanje v Italiji, kjer se obeta menjava na vrhu koalicijske stranke, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v Zagrebu izpostavil, da je strateški cilj hrvaške vlade evro uvesti do konca mandata naslednje vlade, kar bi bilo v normalnih okoliščinah jeseni 2024. Vstop v evropski mehanizem fiksnih deviznih tečajev ERM II, ki je prvi korak k uvedbi evra, pričakuje v drugi polovici 2020.