Eurostat pričakuje, da se je decembra glede na december predlani energija podražila za 26 odstotkov, potem ko je bila novembra letna stopnja rasti cen energije 27,5 odstotka. Hrana, alkohol in tobak so se decembra na letni ravni podražili za 3,2 odstotka (novembra za 2,2 odstotka), neenergetske industrijske dobrine za 2,9 odstotka (novembra za 2,4 odstotka) in storitve za 2,4 odstotka (novembra 2,7 odstotka).
Najvišjo letno inflacijo sta decembra imeli Estonija in Litva, kjer so se cene zvišale za 12,0 in 10,7 odstotka. Sledile so Latvija (7,7 odstotka), Španija (6,7 odstotka), Belgija (6,5 odstotka) in Nizozemska (6,4 odstotka).
V Sloveniji je bila letna stopnja inflacije po teh podatkih, ki upoštevajo harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, decembra 5,1 odstotka.
Mesečna stopnja inflacije v območju z evrom je decembra znašala 0,4 odstotka.
Mesečna stopnja je bila najvišja v Estoniji, znašala je 3,2 odstotka. V ostalih državah je bila pod enim odstotkom, med drugim na Nizozemskem 0,9 odstotka, na Irskem, v Grčiji in Italiji pa pri 0,5 odstotka.
V Sloveniji je mesečna stopnja inflacije znašala 0,1 odstotka.
Evropska centralna banka (ECB) se zaenkrat še ni odločila za zvišanje obrestnih mer, da bi znižala rast cen, kot je to storila britanska centralna banka in napovedala ameriška centralna banka. Po zasedanju Sveta ECB sredi decembra je predsednica ECB Christine Lagarde dejala, da je zelo malo verjetno, da bo ECB v letu 2021 zvišala obrestne mere. ECB se je odločila, da bo najprej postopoma ukinila svoje spodbujevalne programe odkupa obveznic in se šele nato lotila obrestnih mer.
Nekateri analitiki pričakujejo, da se bo inflacija letos ob padcu cen na področju energije umirila. "Potem ko je decembra dosegla pet odstotkov, bi se morala inflacija v območju z evrom letos znižati, saj pada energetska komponenta," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal ekonomist pri družbi Capital Economics Jack-Allen Reynolds.
"Nova zgodovinska številka, ampak odslej pričakujete zniževanje stopnje inflacije, saj se energijska inflacija umirja," pa je dejal Bert Colijn iz banke ING. Dodal je, da bi lahko osnovna inflacija v prvem polletju ostala nad dvema odstotkov, saj se višji proizvodni stroški prenašajo na končne potrošnike.
