Konferenca predsednikov Evropskega parlamenta se je na današnjem zasedanju v Strasbourgu odločila sprožiti 21. člen poslovnika parlamenta za razrešitev podpredsednice parlamenta Eve Kaili, osumljene korupcije, so po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa sporočili iz urada predsednice parlamenta. Parlament bo o razrešitvi glasoval še danes.

Veleposlaniki držav članic Evropske unije so se včeraj dogovorili o zamrznitvi 6,3 milijarde evropskih sredstev Madžarski v okviru mehanizma pogojevanja izplačila sredstev EU z vladavino prava. Obenem so podprli madžarski nacionalni načrt za okrevanje v vrednosti 5,8 milijarde evrov.

V Strasbourgu se danes popoldne začenja decembrsko zasedanje Evropskega parlamenta, ki bo potekalo v senci podkupovalne afere, v preiskavi katere so belgijski organi pregona zaradi obtožb o korupciji pridržali štiri ljudi, med njimi grško evroposlanko in eno od podpredsednic Evropskega parlamenta Evo Kaili.

Države članice EU so včeraj odobrile makrofinančno podporo Ukrajini v višini 18 milijard evrov za prihodnje leto, so sporočili iz Bruslja. To odločitev so sprejeli kljub nasprotovanju Madžarske, ki soglasno odločitev blokira zaradi zadrževanja evropskih sredstev. Madžarski premier Viktor Orban tovrstno interpretacijo sicer zavrača.

V Bruslju je včeraj zvečer policija prijela grško evropsko poslanko iz vrst socialistov Evo Kaili, ki je ena od podpredsednic Evropskega parlamenta, je vir blizu primera povedal francoski tiskovni agenciji AFP. Vir je dodal, da so jo aretirali v okviru preiskave korupcije, v katero je vpleten Katar, gostitelj svetovnega nogometnega prvenstva.

Notranji ministri EU so na današnjem zasedanju v Bruslju potrdili vstop Hrvaške v schengensko območje s 1. januarjem 2023, so za STA potrdili na slovenskem notranjem ministrstvu. Vstop Romunije in Bolgarije v schengen so medtem zavrnili. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je izrazila razočaranje zaradi zavrnitve.

Notranji ministri Evropske unije bodo danes odločali o pridružitvi Hrvaške schengnu s 1. januarjem 2023, pri čemer se slovenski južni sosedi obeta zadostna podpora. Predvidoma bodo glasovali tudi o vstopu Bolgarije in Romunije, a je podpora za ti dve državi pod vprašajem zaradi nasprotovanja Avstrije in Nizozemske.

Premier Robert Golob je bil danes v Tirani kritičen do predloga Evropske komisije za omejevanje cene plina pri 275 evrih na megavatno uro. Po njegovih besedah je ta predlog neustrezen. S tem in neenotnostjo med državami članicami trgom pošiljamo "katastrofalna sporočila", je dejal ob prihodu na vrh EU-Zahodni Balkan.

Notranji ministri Evropske unije bodo v četrtek predvidoma odločali o članstvu Hrvaške, Bolgarije in Romunije v schengnu. Medtem ko glede vstopa Hrvaške po neuradnih informacijah ni več zadržkov med članicami, je pod večjim vprašajem podpora vstopu Romunije in Bolgarije. Ministri bodo govorili tudi o soočanju z migracijami.

Evropska komisija je ocenila, da Madžarska ni ustrezno izpolnila 17 zavez, ki jih je podala v zameno za izplačilo 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Zato komisija ohranja predlog Svetu EU, da se Madžarski ta sredstva zamrzne. Komisija je obenem pozitivno ocenila madžarski načrt za okrevanje, a je izplačilo sredstev pogojeno s 27 ukrepi.

Vlada je na včerajšnji dopisni seji pripravila novelo kazenskega zakonika in jo poslala v obravnavo v DZ po skrajšanem postopku. Novela v štirih točkah usklajuje kazenski zakonik z direktivami EU, med drugim glede kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kjer prinaša tudi strožje kazni za javne uslužbence, ki so sodelovali pri tem, so sporočili po seji.

Skrajni čas je, da Hrvaška, Bolgarija in Romunija postanejo članice schengenskega območja, je danes poudarila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Po njenih besedah namreč izpolnjujejo vse pogoje, na vstop pa je pripravljeno tudi schengensko območje.

Evropski parlament bo na zasedanju v Bruslju v sredo razpravljal, v četrtek pa po pričakovanjih podprl mnenje, da Hrvaška izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko območje. Mnenje Evropskega parlamenta, ki ni zavezujoče, bo predzadnji korak Hrvaške na poti v schengen z januarjem prihodnje leto. Dokončno odločitev naj bi decembra sprejel Svet EU.

Ne moremo pristati na to, da bi bili kar naenkrat utrujeni od pomoči Ukrajini, je danes ob prihodu na zasedanje voditeljev EU povedal slovenski premier Robert Golob. Voditelji bodo tako danes govorili o pomoči Ukrajini pri obnovi energetskih sistemov, ki so tarča ruskih napadov. Poudaril je, da je pravilno, da se pomaga Ukrajini.

Mandatno-volilna komisija državnemu zboru predlaga, naj za ustavno sodnico izvoli Nežo Kogovšek Šalamon, za viceguvernerja Banke Slovenije pa imenuje Primoža Dolenca. Vprašanje, kdo je favorit za mesto kandidata za sodnika na Sodišču EU, pa ostaja odprto, saj so člani komisije DZ predlagali le, naj izvoli enega od dveh kandidatov.

Predsednik vlade Robert Golob je pozdravil predlog o dodelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini, ki ga je včeraj v imenu Evropske komisije podal komisar za širitev Oliver Varhelyi. Po Golobovih besedah se bo Slovenija zavzemala, da celotni Zahodni Balkan čim prej vstopi v EU, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.

Premier Robert Golob je po današnjem pogovoru z ukrajinskim kolegom Denisom Šmihalom v Pragi povedal, da sta se strinjala, da je morda svet z rusko priključitvijo ukrajinskih ozemelj na točki preloma. Ugotovila sta tudi, da je treba glede ukrajinske prošnje za članstvo v Natu najti pravo pot in pravi trenutek za uresničitev.

Hrvaška je na glasovanju o osmem paketu sankcij Evropske unije proti Rusiji skupaj z nekaj drugimi državami dosegla, da članice niso sprejele predloga Evropske komisije, po katerem bi Srbija še naprej lahko uvažala rusko nafto prek Janafa. Srbski predsednik Aleksandar Vučić po pisanju srbskih medijev pripravlja oster odziv na to potezo Hrvaške.

Poslanska skupina SDS je danes vložila zahtevo za sklic nujne seje odbora DZ za zunanje zadeve. Predlaga, da odbor pozove vlado, naj podpre članstvo Ukrajine v Natu in pristopi k podpisu skupne izjave o tem. Poslanec SDS Franc Breznik je danes dejal, da glede tega ni več kaj izgubiti in da bi Slovenija morala podpreti Ukrajino na poti v Nato.

Članice EU so danes dosegle dogovor o osmem svežnju sankcij proti Rusiji zaradi njene invazije na Ukrajino, ki vključuje tudi pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto, so za STA potrdili viri pri EU. Zdaj morajo države sankcije dokončno potrditi še po pisnem postopku.