Šarec izzval poslance koalicije: Včasih je treba na kocko postaviti tudi funkcijo in plačo ter zaščititi svoja načela

Predsednik LMŠ Marjan Šarec je odgovoril na obtožbe, da je v času epidemije neodgovorno rušiti vlado. "Obratno je. Prav zaradi epidemije, ki je vlada ne zna ali noče zajeziti, je konstruktivna nezaupnica odgovorno ravnanje. In prav zaradi krize, ki jo vlada razume kot alibi za lastno preživetje, je menjava nujna," je opozoril. Poleg tega epidemija ne bi smela biti krinka za ekscese oblasti, a jo aktualna vlada razume prav v tej luči. "Pod plaščem izrednih razmer, ki se jih je najprej oklenila, nato pa polagoma ustvarjala, se loteva frontalnih obračunov z domala vsemi sistemi in podsistemi," je opozoril.

Zavrnil je ocene, da bi bil morebiten neuspeh konstruktivne nezaupnice poraz za njene predlagatelje. "Poraz je že tu, vsak dan ga gledamo," je dejal in dodal, da je poraz, "ker nekateri to dopuščate. Poslance iz vrst koalicije je opozoril, da je včasih treba na kocko postaviti tudi funkcijo in plačo in tako zaščititi svoja načela. "Zdaj je ta 'včasih'." je dodal.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han pa je svoj nagovor namenil državljanom, ki po njegovih besedah že vse leto plačujejo visoke račune epidemije, z obrestmi vred. Po njegovih besedah se dogajajo nesprejemljive stvari, "prišli smo tako daleč, da se državo upravlja prek Twitterja". Poleg tega državljani napačno razumevanje vladnih odlokov plačujejo s 400 evri kazni, malo gospodarstvo pa dnevno "s strahom pregleduje Twitter račune in se sprašuje, ali bodo jutri lahko delali", je poudaril Han.

Konstruktivna nezaupnica po njegovih besedah ni namenjena nagajanju vladi, pač pa je nastala zaradi odgovornosti do državljanov. Vprašal se je, ali je vlada na strani ljudi ter ali je pripomogla k reševanju posledic epidemiološke krize. "Žal odgovori niso pozitivni," je ugotovil Han in dodal, da je vlada izgubila bitko z upravljanjem epidemije, uporabila pa jo je kot orodje za svoj obstanek.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je opozoril na sovraštvo, ki uničuje družbo in se "vsipa z vrha". "Slovenija še nikoli ni bila tako sprta, tako razdeljena, v takem kaosu, da se ljudje ne morejo več niti strinjati, ali je danes nebo zunaj modro ali rumeno," je poudaril. Drugi znak za alarm bi moralo biti po njegovih besedah dejstvo, da je pravna pravna država tako rekoč suspendirana, tretji znak pa, da v tej vladi nihče več za nič ne odgovarja.

Nekateri poslanci iz vrst koalicije imajo po njegovih besedah danes priložnost, da si premislijo in Janši odrečejo večino. Opozoril jih je, da Janši odslej, čeprav je do zdaj kdaj popustil SMC in DeSUS, ne bodo več mogli postavljati mej. Mesec ocenjuje, da bo Janša SMC "napadalno, objestno, oblastiželjno in arogantno potiskal v kot". "To bo vaša prihodnost v tej vladi in samo sami lahko danes to prekinete," jih je še pozval poslanec Levice.

Poslanec DeSUS Jurij Lep pa je pojasnil, zakaj je stranka izstopila iz koalicije. Kot je dejal, se je sicer v času, ko so bili del koalicije, veliko naredilo za upokojence, a je bilo preveč odpiranja ideološkim tem in razprtij. V DeSUS so z vstopom v Janševo vlado želeli preseči delitve na leve in desne, kar jim je do določene mere uspelo, ko so opozarjali na nekatere "zdrse". Njihov glavni očitek Janševi vladi pa je, da "kot korektni koalicijski parterji nismo imeli prav nobenega vpliva pri oblikovanju odločitev".

V poslanski skupini se strinjajo, da vlada v veliki meri ni bila učinkovita pri odpravljanju posledic epidemije in da mora nekdo za to prevzeti odgovornost. Tudi on meni, da današnje glasovanje ne bo pokazalo, kdo je zmagovalec ali poraženec, "bo pa pokazalo, koliko si nas želi spremembe".

Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je opozorila na dogajanje leta 2013, ko je bila izglasovana nezaupnica drugi Janševi vladi. Osem let pozneje pa se nadaljujejo že znani vzorci: kadrovanja, obračunavanja, zadolževanje v enormnih zneskih, poleg tega pa še strah pred orbanizacijo države, je poudarila. Poleg tega je v času Janševe vlade epidemija koronavirusa popolnoma ušla izpod nadzora, pri čemer je navedla dolgotrajno zaprtje šol ter zmedene omejevalne ukrepe brez vsake strategije. Žrtve tega "žalostnega leta" pa so starejši, ki plačujejo z življenji, ter mladi, ki bodo krizo morda plačali s svojo prihodnostjo.

Poleg tega je vlada izgubila ključno vrednoto, zaupanje ljudi. Predlagatelji nezaupnice pa ponujajo vlado, ki bo Slovenijo peljala po poti demokratičnih vrednot. Poslance iz vrst koalicije je pozvala, naj zberejo pogum za pravo odločitev, "preden se zbudimo v drugi republiki po meri SDS".

Konstruktivno nezaupnico s predlogom za izvolitev predsednika DeSUS Karla Erjavca za mandatarja je predlagalo enajst poslancev LMŠ, SD, Levice, DeSUS in SAB. Prvotnim desetim podpisnikom se je namreč pridružil še poslanec LMŠ Jani Möderndorfer.